zveza brez obveznosti
Torej – kaj zdaj, na začetku ali po 3 mesecih?
Ali je po treh mesecih še vedno “začetek”?[/quote]
Ce sta se takrat prvic o tem pogovarjala, to sploh ni pomembno. Bi se pa prej pogovorila. Sploh pa pise, da on se naprej vztraja, to razumem kot da sta o tem ze kaj rekla.
Krajše, dec je dovoljs eksi, da lahko seksa, brez da bi obljubil obveznosti. Neverjetno ne?[/quote]
Sploh ni neverjetno, bolj se tu postavlja vprašanje koliko časa ga bo lahko takole namakal brez, da bi ponudil zraven še kaj druga.
V bistvu tu ni vprašanje ali on dobi “za seksat”, itak, da je dobil (kar se tebi zdi najbolj pomembno). Po treh mesecih, ko se je ona čustveno zbližala/navezala nanj je opazila, da ji ne vrača čustev, ki jih ona pričakuje od njega, ker je on zavrt na tem področju in je sedaj ženska v dvomih, ker se on zaradi strahu pred čustveno bližino, izmotava z izgovorom, da želi zvezo brez obveznosti (karkoli že to pomeni).
To je nekoliko bolj kompleksno področje kot zgolj “neobvezno telesvanje”. Neverjetno ne? 😛
O kakšnih ostankih ti govoriš. Taki kot si ti, imate ostanke. Ni bolj celovite in popolne ženske, ki se lahko preda tako čustveno, kot spolno (telesno). Tebi se samo spolno, če že.
Pozdravljeni.
Poznam situacijo, kjer se je po več kot enem letu ‘ne zavezujoče’ zveze zgodila lepa partnerska pravljica. Poznam situacijo, kjer je ženska ‘pozabila kontracepcijo’, zanosila in na takšen način priklenila partnerja na sebe (obstajajo tudi primeri, ko moški ‘pozabi’ na kondom). Sedaj živita uradno skupaj, vendar drug mimo drugega. Poznam situacijo, kjer je moški po več kot letu in pol ‘ne zavezujoče’ zveze le to prekinil in si našel novo ‘ne zavezujočo’ partnerico.
V življenju so stvari redko popolnoma idealne iz vseh perspektiv. Pravljica kjer se dva zaljubita na prvi pogled in živita skupaj do konca svojih dni najpogosteje ostane samo pravljica. V realnosti smo bili v medosebnih odnosih vsi več ali manj ranjeni že v primarni družini, zato le te povezujemo z bolečino in strahom. Bolj kot se odnos poglablja bolj nas je strah. Strah pa največkrat povzroči kontrolo – takšno ali drugačno.
V odnosu (še posebej na začetku) moramo biti pripravljeni tvegati novo bolečino. Nobene garancije namreč ni za karkoli. Zdi se mi pošteno, da vam je povedal, kje on trenutno je. Je pa res, da je vajino vedenje precej nenavadno za ‘na seksualnosti’ temelječo zvezo.
Kdo bi vedel kaj se bo zgodilo čez pol leta ali eno leto in ali je vredno čakati? Ampak tega ne bi vedeli tudi, če bi bila vajina zveza ‘uradna’.
Pravo vprašanje torej je, ali ste pripravljeni tvegati novo bolečino in živeti samo za danes ali vam ‘ne zavezujoča’ zveza enostavno ne odgovarja in bi želeli nekaj, kar je vsaj na prvi pogled bolj stabilno? Poglejte v sebe, mimo strahu in videli boste kaj ostane.
Ne vem, kdo je za tebe prijaznež. Verjetno že vsak kolikor toliko normalen človek (glede na tvoje doživljanje sveta in obnašanje), ampak moja je 10 let mlajša od mene. Ponovi svoje “raziskave”. 😉
kaj on misli živ boh ne ve.
Se pa vidi kaj počneš ti. Nisi pristaš takih zvez, pa si na to pristala.
Sprašuješ po forumu, z njim ne upaš govorit o tem.
V glavnem za dobrega tiča, si se pripravljena odpovedat svojim željam, potrebam in pričakovanjem.
Ko bo on ugotovil, kakšna zlata ženska si, se bo čez noč spremenil v človeka, ki bo uganil tvoje želje in se jim prilagodil.
Odrivanje od sebe v strahu pred novo bolečino pomeni, da so pretekle izkušnje ostale nerazčiščene oz. niso ozdravljene – neglede na to, kako ljudje verjamejo, da temu ni tako. Zaupanje, ob katerem imaš lahko srce na dlani, saj si upaš pokazati lastno ranljivost, je poplačano, ko srečaš človeka, ki preprosto razširi roke in te sprejme v objem.
Nekateri se morajo v tem življenju naučiti odločati, drugi prepuščati.
Postarane? 🙂
Razočarane verjetno so, ker so zapravljale čas s takimi, kot si ti/vi, ki jim nudite zgolj drobtinice, ki v najboljšem primeru le spominjajo na ljubezen. Ta zapravljen čas jim je šola v kateri lahko spoznajo s kom se ni vredno trudit in naposled znajo cenit kaj je vredno v življenju oz kaj iskat pri moškem, da ne bodo spet in spet razočarane kot je avtorica, ki se sprašuje kaj je šlo narobe.
Sploh pa, dobrih moških ženske ne zapuščajo 😉
Kdor pri 30 ne ve, kaj hoče, pričakuje od partnerja in se v nekaj podaja tako na blef z romantičnimi pričakovanju, se mu bo bridka šola življenja ponavljala. Vsak mora približno oceniti, kaj hoče od partnerja in kaj dejansko lahko dobi, tako da spoznava človeka in se druži z njim, da pride na čisto s svojimi pričakovanji, če je to res moški, kakršnega si želi, še posebej če ima dvome v njega, kakor pa takojšnji skok na slepo v zvezo, kjer se kasneje izkaže, da imata povsem različna pričakovanja, da je on hotel spolno popestritev ona pa resno zvezo.