zvestoba
Osebe, ki jo ljubim, ne bi mogla nikoli prevarati. Takrat komaj da opazim kaksnega lustnega tipa, ki gre mimo mene, kaj sele, da bi varala! Ne bi pa rada nikoli padla v odnos, kjer bi bilo varanje “prepovedano”… Ne vem, ce razumete. Nikoli ne bi rada ne-varala iz razloga, ker se to pac ne sme, ampak le zaradi tega, ker si varanti preprosto ne bi zelela. Veliko ljudi ne vara zaradi tega, ker to ni prav in se tega ne sme, jaz pa nocem omejitev, zelim si le, da nikoli ne bi niti zelela varati in prav tako moj (bodoci) fant.
Draga Sunshine!
Koliko vem, ne maraš odgovorov v stilu “bravo”, “točno”, “res je”, “jaz tudi tako mislim”, ipd, ampak, kaj si morem pomagat, če mi nekdo ukrade misel.
Ker če bi hotel, ne bi mogel napisati bolje od tebe.
Enkrat sem že nekaj na to temo trobil, pa sem potem videl, da je vse skupaj šlo preveč v drugo smer, da bi lahko kdo zaznal neko svobodnjakarstvo. Ne.
Hočem, da me ima moja ljuba rada takega kot sem, in jaz njo. Brez omejitev in brez prepovedi. Če ima kao kaj zgoditi, se moraš sebe vprašat zakaj, pa ne moreš tega preprečit niti z zaklepanjem v klet, zato me tega ni strah.
Res si lepo to napisala.
O, hvala, je pa lepo slisat, da te kdo pohvali!:))
Zame je to, da me fant ne vara zaradi tega, ker pač ne sme, skoraj enako kot ce bi me dejansko varal… Vse je v glavi, vse varanje se dogaja le v glavi… Nikoli nocem bit ovira nekomu, da ne bi naredil tisto kar cuti, pa tudi sama ne bom pustila, da bi bil kdo ovira meni… Me pa ne obkroza (v realnem zivljenju mislim) veliko ljudi, ki moje nazore povsem razume. Zanje je varanje prepovedano, pa konec!
Lahko bi rekel, hvala enako, kar se tiče ljudi okoli.
Hvala Bogu pa, da ne povsem.
Res je, da to ni tako enostavno za razložit, vsaj tem, ki razumejo razmerje kot radio, ali je na yes, ali na no, pa vendar.
Poznam še preveč zakoncev, ki živijo vsak v svojem svetu, se ne pogovarjajo, se niti ne poznajo, ampak, imajo hišo, avto, otroke, psa, službo in kar je tega, on recimo pripravi drva k hiši, zvečer se zadovoljno zavali na kavč, medtem ko žena še dolgo v noč pere, lika, pospravlja, stavi otroke spat, ipd, on pa pivička in TV. Ampak, vara jo pa ne. Ja bravo.
Pa tudi ona se ne buni, sicer ne uživa ravno, ma koliko jih je še na slabšem.
Seveda si ne predstavljam njegovo reakcijo, če bi ona “skočila”, pa, bi to sploh bilo varanje? Ali če bi on? Zanju bi bilo. Zame je pa hujše tako življenje, kot ga imata, od vsakega varanja.
Na, zdaj bom pa jaz rekla, da se popolnoma strinjam. Taksnega zivljenja, kot si ga opisal, jaz najverjetneje ne bi zivela, ampak bi naredila vse, da se nekaj spremeni… Raje bi bila sama, kot pa zivela v nekem kalupu in po nekih druzbenih “pravilih”, po katerih naj bi bil porocen. Raje sem sama, kot pa da sem porocena zato, da pač sem. Zdaj gledam mojega bivsega fanta, ki pravi, da je zanj ze pozno (24) in da se bo moral kmalu ustalit…
Mislim, da pride do varanja le v razmerjih, kjer manjka odkrit pogovor in v razmerjih, kjer igrajo veliko vlogo neka pravila… Ljubezen je ljubezen – če je prava, ni treba postavljati pravil…
Dragi Saso, tvoj odgovor se mi je zdel najbolj zanimiv, ceprav so po svoje zanimivi vsi.Spomnil pa me je primera dveh porocenih znancev se iz casov, ko se sama nisem bila porocena.Pri njiju smo bili na obisku in stvar je izgledala nekako tako , kot si napisal.Moz po svoje, zena po svoje , on v sluzbi po svoje in po sluzbi tudi po svoje.ona v sluzbi podnevi, vcasih ponoci, po sluzbi otroci ( 2 ) in kuhinjska opravila.Njuno srecanje po sluzbi , ki sem mu bila prica pa je izgledalo nekako v stilu Al Bundija.Hmmmmm… je pozdravil on in otrok in nje sploh ni pogledal.in takrat me je presinilo.Kje pa je poljub za adijo in poljub za pozdrav ? Kam pa so odsle vse besede in pogovori, ki jih zaljubljenim naj ne bi nikoli zmanjkalo ?Takrat sem si pri sebi dejala, jaz pa taksnega zakona ze nocem.In sedaj, ko sem porocena, se vsak dan trudim po svojih moceh, da zacnem dan z poljubom mozu, ko odhaja v sluzbo in otrokom, ko gredo v solo.Tudi, ko pridemo domov, se ne obregujemo.Po kosilu z mozem vedno posediva in kaksno receva.Vse odlocitve v druzini sprejemava skupaj.Moram priznati, da sem pokasirala moza, ki mi zares pomaga pri vsem.tako pri vzgoji otrok, kot pri pranju posode ( sedaj smo kupili masin, da bo za druge stvari vec casa ), pri umivanju otrok in branju pravljic.vsake toliko greva zvecer, ko gredo otroci spat ,na pivo in se pogovoriva, kar se pred otroci ne moreva.Torej se obnasava , kot moz in zena in ne kot dva, ki zivita rutinski zakon , brez iskrice ljubezni.Zatorej ,naredite kaj lepega za moza in tudi nase ne pozabite.naj vam bo vsak dan edinstven in ne samo nadaljevanje prejsnjega.Spomnite se prvih poljubov in skrivih obcutkov, ko vam je pri poljubu dragega zaigralo v zelodcu.In videli boste, da bo vas zakon taksen kot pred leti.Saj ste moza ali zeno porocili in ne kupili. torej ni vasa lastnina ampak partner, ki ste si ga sami izbrali
Lp Mojca