Pozdravljeni,

pri naši 23-mesečnici je pediatrinja opazila, da ima v trebuščku ogromno zraka (na pregledu smo bili sicer zaradi prehlada). Trebušček je precej napet in izbočen.
Prebavo ima sicer bolj leno, vendar do zdaj kakih posebnih problemov z zaprtjem ni imela, smo vedno uredili z ustrezno prehrano.
Stekleničko ima le še ponoči za mleko, čez dan pije iz kozarca čaj in vodo. V zadnjem času ima manjši apetit, vendar je že prej imela občasna obdobja, ko je manj jedla. Ne kaže znakov, da bi jo trebušček bolel.

Sprašujem, kaj je lahko vzrok za veliko zraka v trebuščku, ali se lahko kako pomaga in ali lahko nastanejo kakšne težave?

Hvala za vaš trud in lep pozdrav!

Pozdravljeni, Pamm,
deklica je očitno nagnjena k napetosti, saj veste, da nekateri imajo veliko zraka v trebuhu in kar naprej spuščajo vetrove. Hrana, ki povzroča vetrove (torej meteorizem-napet trebuh): enostavni ogljikovi hidrati (bela moka, sladkor…)

Flatulenca pomeni odvajanje vetrov. Produkcija plinov (flatusa) v črevesju je normalen pojav, ki navadno ne povzroča večjih težav. Zapleti se lahko pojavijo ob njihovem prekomernem nastajanju in zadrževanju v črevesnem lumnu.

Plini lahko v črevesje pridejo na različen način:

POGOLTNJEN ZRAK

Kisik in dušik iz pogoltanega zraka predstavljata večino plina v želodcu. Zdrav človek največji del teh plinov izloči z izpahovanjem – ERUKTACIJO.
Pogoltnjen zrak, ki ni hitro regurgitiran, povzroči povišan pritisk v želodcu. Pri tem se pojavi neugodje in napetost v toraksu in epigastriju, kar nujno pripelje do izpahovanja. Ponavljajoče se izpahovanje je lahko posledica obstrukcije želodčnega izhoda.
V večini primerov se eruktacija pojavlja kot posledica stresa (vznemirjenosti, zaskrbljenosti) pri živčnih, napetih ljudeh – ti ponavadi spontano požirajo zrak. To pretirano, spontano požiranje zraka imenujemo AEROFAGIJA. Poleg živčnosti je lahko vzrok aerofagije še kajenje ali pitje gaziranih pijač.

PRODUKCIJA PLINOV V črevesju

Količina plinov, ki se tvorijo v črevesju, je odvisna od posameznika (količina encimov, pankreatična funkcija, črevesna flora) in od hrane, ki jo uživa.
V tankem črevesu je le malo plina in ta večinoma pride iz želodca. Prisoten je tudi ogljikov dioksid (CO2), ki je produkt reakcije med kislim želodčnim sokom (HCl) in bikarbonatom iz pankreatičnih izločkov. Med vsakim obrokom se lahko tvori 500-600 ml CO2, ki pa se večinoma takoj absorbira v kri.
V debelem črevesu nastaja največja količina plinov, okrog 7-10 L, ki so produkt bakterijskega metabolizma, nekaj pa jih pride tudi iz tankega črevesa. Plini v debelem črevesu so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), vodik (H2), ki so pomešani z različnimi količinami kisika (O2) in dušika (N2) iz pogoltanega zraka. Pri bakterijskem metabolizmu neabsorbiranih ogljikovih hidratov nastajata H2 in CH4, pri razgradnji beljakovin pa H2S, ki daje plinu značilen vonj. Dnevno se skozi anus izloči le okrog 0,6 L plinov, preostali del pa se skozi sluznico črevesa absorbira v kri.

Normalno se izloči okoli 0.6 litra plinov na dan preko anusa. Povečana produkcija flatusa je lahko posledica:
– zaužitja ogljikovih hidratov, za katere človeški organizem nima encimov in jih zato ne more razgraditi. Ti ogljikovi hidrati nato potujejo v kolon, kjer so odlična hrana za bakterije in te tvorijo pri metabolizmu pline. Hrana, ki vsebuje take ogljikove hidrate je npr. fižol (stahioza), zelje, cvetača, čebula…
– zaužitja ogljikovih hidratov, ki jih organizem zaradi različnih patoloških vzrokov ne more razgraditi (manjka nek encim, npr. laktaza pri laktozni intoleranci);
– ne more absorbirati (npr. malabsorpcija ogljikovih hidratov pri okvarah transportnih sistemov);
– prevelikega števila bakterij v tankem črevesu;
– hiperaktivnega gastroileokoličnega refleksa – zaužitje katerikoli hrane stimulira peristaltiko v kolonu in pojavi se želja po defekaciji.

lp
Tanč