Mogoče ima kdo od vas podobne izkušnje. Leta 1992 sem bila uspešno zdravljena na OI za napredno obliko raka. Dve leti po končanem zdravljenju me je začel napadati grozen kašelj podoben oslovskemu, ki je trajal približno mesec dni. Po antibiotiku Sumamed je ponehal po kakem tednu. To je trajalo kakšno leto in pol z dvomesečnimi presledki. Da ne govorim kako izčrpajoče je bilo. Po dveh letih je kašelj tako kot je prišel tudi izginil, začel pa se mi je mašiti nos, dokler ni bil več prehoden za dihanje. Najprej sem mislila, da je prehlad potem sem pa le šla k zdravniku, bila na klasičnih alergotestih, katerih rezultat je bil negativen,
Pa vseeno je zdravnik postavil diagnozo Alrgija na neznano sredstvo.
Lani sem spremljala teto na OI na zdravljenje in glej ga zlomka slučajni pogovor z višjo medicinsko sestro, ki se me še spominja, je napeljal na temo, in rečeno mi je bilo, da tako agresivna oblika zdravljenja in ta vrsta obsevanj, ki sem jih imela poškoduje sluznico nosne votline in grla ter delno pljuč. Se pravi bi bil stranski učinek obsevanj. Ok saj to človek sprejme ampak zakaj zdravniki nočejo o tem govoriti? Hvala za morebitne odgovore in lep pozdrav!