zopet leto
Jutri bo tri leta kar bi zame moral biti najlepši dan v življenju, pa je moj sinko odšel med angelčke! Ko sem že mislila, da zmorem poskusiti še enkrat, sedaj mineva štiri mesece, kar se je moj drugi angelček pridružil svojemu bratcu – enostavno je bil premajhen, da bi se boril. In moja sinčka sta na lepšem kraju, kjer vem da sta srečna. Trudim se iti naprej, ker vem da si tudi ona dva to želita; saj mi kar uspeva, vendar pride dan ko se zlomim. In tako je prav, tako bo celo življenje. Z besedami se ne da povedati, kako ju imam rada, kako ju pogrešam, koliko ljubezni imam katera je bila namenjena njima. Upam, da bom nekoč tako močna, da bom poizkusila znova, in takrat vem da se bo srečno izteklo, ker na nas pazita moja sončka.
Čas mineva, toda moja ljubezen do vaja ne bo nikoli minila, hvaležna sem za čas, katerega smo preživeli skupaj, to je bil čas ljubezni in upanja, in ljubezen ter upanje bosta tudi vedno ostala. Ljubezen do vaju, ter upanje da sta srečna, ker potem bom srečna tudi jaz!
Vajina mamica!