S homeopatskim zdravljenjem sem uspela vzpostaviti ravnovesje v telesu do teme mere, da žolčna dieta ni več potrebna. Sicer me po oreščkih ali kakšni drugi hrani včasih malo poreže po žolču, hujših bolečin pa ni.
Imam 4 konkremente v velikosti do 7 mm v žolčniku, žolčevodi so bp. Znakov vnetja ni bilo videti. Zadnji napad sem imela feb. 2014, še med nosečnostjo.
Vedno bolj razmišljam,da operacija ni nujno potrebna. Da telo kar v redu funkcionira. Ker imam precej težav s kožo, imam občutek,da se telo dobro bori s kamni.
Kirurg niti ni hotel slišati,da bi bilo po operaciji lahko kaj narobe, kar se tiče presnavljanja/prehranjevanja.
Bojim se,da bo po operaciji telo po nepotrebnem razštelano in bo treba telo še enkrat spraviti v ravnovesje. Ali je žolčnik res tak organ, ki se ga zlahka pogreši v telesu? Bojim se,da bo bolezen potem napadla kak drug organ, ki ga bo težje zdraviti?
Trenutno še dojim, moje počutje je dobro, intuicija pa mi pravi,da v tem primeru z operacijo ni za hiteti.

Pozdravljeni,
jasnih smernic pri takih konkrementih ni. Načeloma kdor dolgotrajno “tovori” kamne v svojem žolčniku, ima večje možnosti za kakšne komplikacije, zaporo žolča, vnetja, kronično vnetje, pankreatitis, karcinom… A te verjetnosti so majhne. Veliko ljudem se tekom življenja ali po smrti naključno ugotovi prisotnost žolčnih kamnov, pa jim niso delali nobenih težav. Sam se pri ocenjevanju potrebnosti tega ali onega posega vedno opiram v največji meri na kliniko. To pomeni, da če so težave prisotne oz. so hude, potem je poseg najbrž smiseln, če težav ni, pa najbrž ni smiseln.
Bolj konkretnega nasveta pa vam takole elektronsko ne morem dati. Morda povprašajte še kakšnega strokovnjaka konvencionalne medicine iz vrste internistov, ki se ukvarjajo s prebavili, koliko se jim zdi potrebna operacija. Internisti razmišljajo bolj konservativno kot kirurgi.