Zaradi nekega preventivnega pregleda mi je bila odkrita paradontoza in takoj mi je bil v tej isti kliniki dodeljen ustni higienik, ki bo probal sedaj to pozdraviti (kiretaža, luščenje in glajenje korenin, nekakšna laserska terapija itd). Zob naj ne bi imel majavih, imam pa krvaveče dlesni in obzobne žepke z globino od 4 do 6 mm.

Za začetek me zanima, kakšna je razlika med ustnim higienikom in paradontologom? Sem pristal v “varnih rokah” ali bi moral obiskati tudi paradontologa?

Druga težava je hitro nabiranje zobnega kamna. Odkar sem izvedel, da imam paradontozo, dam zavestno še več na ustno higieno. 2-krat dnevno zobe ščetkam (z običajno in medzobno ščetko), nitkam in spiram z ustno vodo Curasept 012. Vseeno se po 2 mesecih od odstranjevanja zobnega kamna že pojavljajo nove sledi. Pol ure zutraj in pol ure zvečer gre za čiščenje zob, ustni higienik pa mi pravi, da slabo čistim. Je res čiščenje glavni vzrok?

Po mnenju ustnega higienika bi moral pogosteje čistiti zobni kamen. Ne na eno leto, ampak na vsakih nekaj mesecev. Je tako pogosto odstranjevanje kamna sploh zdravo za zobe? Celo med zobozdravniki slišim različna mnenja.

Kako je z zobno ščetko? Kakšna je priporočljiva v mojem primeru? Sedaj uporabljam navadno curaprox ultrasoft 5460. Je morda premehka in ne odstrani vseh oblog, kakor nekateri pravijo? Električne ščetke menda odstranijo do 7x več oblog – je to res ali samo dobra reklama?

Poklic ustnega higienika je v našem okolju relativno nov in, kot opažam, širši javnosti le površno poznan.

Ustni higienik ni zobozdravnik. Zaključeno ima dvoletno višjo strokovno šolo. V zobozdravstvenem timu, skupaj z zobozdravnikom in zobno asistentko, naj bi deloval predvsem na področju preventive. Njegova glavna naloga je motivacija in pouk o ustni higieni ter profesionalno odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog (zobnega kamna). Kar je osnova preprečevanja najpogostejših bolezni v ustni votlini- kariesa in parodontalne bolezni.

Specialist parodontolog pa je zobozdravnik, ki po končanem 6 letnem študiju dentalne medicine opravi 3 letno specializacijo iz parodontologije. V času specializacije pridobi znanja o najnovejših tehnikah diagnostike in zdravljenja parodontalne bolezni, ustnih bolezni, estetskih posegov na dlesni, vstavitve zobnih implantatov ter zdravljenje vnetja ob njih. Začetne oblike parodontalne boelzni lahko zdravi splošni zobozdravnik. Specialist parodontolog običajno zdravi zahtevnejše priere; paceinte z zmerno in napredovalo parodontalno boleznijo. Obravnva tudi paciente, pri katerih je zaradi drugih bolezni in dejavnikov, ki vplivajo na parodontalno bolezen in stanje mehkih tkiv v ustih, potrebno globje razumevanje in višja raven strokovnega znanja in izkušenj.

Hitro nastajanje zobnega kamna je znak, da kljub času in skrbi, ki jo posvečate ustni higieni, pri tem verjetno niste dovolj učinkoviti. Zobni kamen namreč nastane iz mehkih zobnih oblog, ki s pomočjo mineralov sline mineralizirajo. Kar se lahko zgodi relativno hitro, že v dveh tednih. Sami ga ne moremo odstraniti, zato je profesionalno čiščenje potrebno in nujno. Bakterije, ki na zobnih oblogah zastajajo, so namreč glavni povzročitelj parodontalne bolezni. Prav tako pomemebno pa je, da vas ustni higienik poduči o pravilenm izvajanju ustne higiene in skuša tehniko ščetkanja prilagoditi tako, da boste pri tem učinkovitejši. Študije sicer kažejo, da je električna zobna ščetka nekoliko učinkovitejša kot navadna. Kot rečeno pa je tehnika ščetkanja pomembnejša kot ščetka, ki jo uporabljate. Svetujem tudi, da prekinete s spiranjem s Curaseptom, ki ni namenjen vsakodnevni rabi.

Globine žepov, ki jih navajate, kažejo na mestoma prisotno zmerno parodontalno bolezen. V prvi fazi je potrebno opraviti oralno higiensko fazo z luščenjem in glajenjem korenin. Dodatna dezinfekcija obzobnih tkiv z laserejm, ki vam je bila svetovana, pa zaenkrat ni pokazala znanstveno dokazanega doprinosa v primerjavi s samim mehanskim luščemjem in glajenjem korenin.

Lep pozdrav,

Ana Mikuž, dr. dent. med., spec. parodontlogije

Hvala za vaš odgovor. Imam pa še nekaj vprašanj.

Kot že napisano uporabljam zobno ščetko Curaprox 5460 Ultrasoft, ki naj bi bila med najmehkejšimi. Nekje (na nekem drugem forumu) sem prebral, da ščetke z mehkimi ščetinami niso tako učinkovite, saj se ščetine zelo upogibajo in ne odstranijo vseh oblog. Je v tem kaj resnice?

Svetujete torej, da ust ne izpiram s Curasept 012 ustno vodo? Kaj pa katera druga ustna voda, ki se jih da dobiti v trgovinah (recimo DM)? Lahko izpiranje z ustno vodo pripomore k higieni oz. preventivi? Čemu so pravzaprav ustne vode namenjene, če je s ščetkanjem in nitkanjem možno odstraniti obloge?

Lahko sam (poleg ustrezne higiene) še karkoli naredim za čim hitrejšo zaustavitev paradontoze, za hitrejše okrevanje in preventivo?

Ščetka, ki jo uporabljate, je ultra mehka. Mogoče velja poskusiti z mehko ščetko; istega proizvajalca ima oznako 1560.

Ustna voda ni nadomestilo za mehansko čiščenje zob in ne zdravi parodontalne bolezni. Za ohranjanje zdravja zob in obzobnih tkiv zadošča mehansko čiščenje, ki vključuje tudi čiščenje medzobnih prostorov z nitko ali medzobno ščetko. Če je parodontalna bolezen prisotna, je dobra ustna higiena neobhodno potrebna, vendar s tem bolezni ne morete sami pozdraviti. Zdravljenje vsekakor potrebujete. Znanstveniki preučujejo različne dodatke (vitamini, probiotiki, fotodinamična terapija z laserjem..), ki bi pozitivno vplivali na parodontalno bolezen, vendar zaenkrat žal za to ni znanstvenih dokazov. Ima pa dokazano negativni vpliv kajenje.

Ustne vode s CHX, ki imajo protibakterijski učinek, predpisujemo za kratko časovno obdobje (1-2 tedna) kot dopolnilo po nekirurškem ali kirurškem parodonalnem zdravljenju in niso namenjene stalni uporabi. Dnevna uporaba ustnih vod ni potrebna. Lahko pa uporabljate ustne vode, ki nimajo protibakterijskega učinka.

Lep pozdrav,

Ana Mikuž, dr. dent. med., spec. parodontologije