Znorela bom…
Draga neznanka svetujem ti da se čim prej ločiš, drugače boš trpela do smrti. Jaz imam podobno situacijo, mene je še kdaj udaril. Nisem odšla od njega in sem trpela do starih let, ko se je nekoliko umiril. Nikoli nisem čutila ljubezni od njega in tudi sedaj je ne čutim, tako kot ti ne. Drago dekle zbeži stran čimprej, otrok bo s teboj srečen ker ne bo živel v takem zakonu..Moj sin mi je zameril ker se že v mladosti nisem ločila od moža. Toliko v vednost, otroci si želijo mir in ljubezen. Reši se čimprej. Lp
naia, 05.10.2005 ob 07:53
Sploh ne vem, kaj se dogaja zadnje čase. Poročena sem tri leta in pol, z možem imava triletnega sinka. Navzven zgledamo kot normalna družinica (karkoli naj bi to že bilo), vendar sem sama vsak dan bolj nerazpoložena, nervozna, nestrpna. Gre namreč za to, kako se mož do mene vede. Milijon stvari je, vendar bom opisala samo najhujše. Prva je njegovo čustveno maltretiranje. Primer: gremo nekam in ga vprašam, če je vzel s seboj določeno stvar. Njegov odgovor je VEDNO enak (sarkazem): Ne, ti si vzela! ali Kaj misliš, da sem tak kot ti?. Ko mi to reče bi ga najraje udarila po ustih! Nešetokrat sem mu že rekla, da mi ta njegov način ni všeč in da sem ga samo vprašala, da morda ne bi pozabili česa doma. Če pa slučajo kaj pozabi, pa sem VEDNO jaz kriva, ker da ne skrbim zanj, da ga nisem opomnila… skratka za znoret!
Druga stvar je njegova hladnost. Že od poletja nisva bila intimna, ker se pač njemu ne da, je utrujen, ni časa…bla bla. Ko sem ga vprašala, če se sam zadovolji, je rekel, da ni žival – halo! Vsi fantje s katerimi sem bila oziroma sem se z njimi pogovarjala, so rekli, da se morajo skoraj vsak dan potešiti… To se meni zdi normalno, njemu pa ne! Lahko poskusim karkoli, pri njem ne vžge nič.
Potem: nikoli (!!!) me še ni prijel za roko (pravi, da je otročje), nikoli (!!!) ni stopil do mene in me objel in poljubil, ker bi si ON to želel; ko se želim stisnit k njemu, me odrine… Vedno neki bedni izgovori.
Skratka, prišlo je tako daleč, da mi gre vsak dan bolj na živce. Vedno sem za vse kriva jaz, sem največji kreten na svetu, vse delam narobe… Ne da se mi ga več poslušat ne gledat. Ko gre na službeno pot s sinkom uživava! Sina ima sicer zelo rad in se včasih z njim celo igra, zato tudi ostajam v zvezi. ČE ne bi bilo sina, bi že zdavnaj odšla. Kaj naj naredim, da bi se stvari izboljšale? Naj povem, da odkar se je rodil sinko, še nisva imela večera samo za naju, nisva bila nikjer zunaj… Babice so namreč zelo daleč in če rečem, da dava otroka za vikend babici, pravi da sem egoist, da ne maram otroka, da se ga hočem rešit…
Zaradi vsega sem tako živčna, da ponoči ne morem spat, dobesedno trže se mi! Rada bi kaj naredila tudi zase (on hodi v fitnes – gre ob 19.00 in pride bo 22.00), meni pa pravi, da naj zjutraj prej vstanem in naj grem tečt če hočem – on pa bo spal do 9.00! S tem, da bi potem, ko bi se vrnila iz teka, morala zbudit njega in otroka, otroka zrihtat za vrtec…
Vesela bom vsakega nasveta ali spodbudne besede in hvala, da ste prebrali do konca…
Lp
Tvoj mož je gaslighter.
Po domače, narcis
Preberi si knjigo V opoju narcisa in ti bo vse jasno.
Drugače pa – samo stran
To je edina rešitev
Srečno!
Kot moski ti recem..pa naj pisejo drugi kar hocejo…ze po branju tvojega sporocila enkrat sem razumel tvojega moza. Pac moras biti zelo “zatezena” in vse po tvoje in vedno dobiti pozornost.
Osebno meni tudi ne pase, da en sili vame ce mi to ni..pa stalno neki sprasuje, pa primi me za roko, pa bla bla. Verjetno se je ohladil in kot do ze zgoraj rekli, ni ratal cez noc tak.
Kar dela on tebi delaj ti njemu, ce ga bo motilo in bo kak efekt-sprememba potem se splaca vztrajat. V nasprotnem primeru ga pusti, ali se sprijazni. Druge ni. Pa srecno.
Sama sem v takem odnosu že 10let….zal nimam nobene spodbudne besede…ne bodi kot jaz…pojdi.
Tako se začne in potem samo stopnjuje. Dokler ne prideš do točke ko otopiš popolnoma zgubiš samo sebe in živiš samo še za otroke in morda boljši jutri. Sprijaznis se da je tako in vso energijo daš v preživetje.
Ne delaj si tega. Spakiraj in pojdi.
Za tebe in za sinka bo boljse.
Srecno
Tvoj partner ima ljubico! Pika! Vse kar opisuješ je značilno za to. Hodi v fitnes za 3ure,na službeno pot,ne dotika se te,nista intimna….
3.5 let sta v vezi to ne more biti naveličanost! Če bi to pisala gospa po 20ih letih ok,je možno,da ga je minlo,da ima zdravstvene težave,tole pa spominja samo na ljubico!
Pa pišeš da nikoli te ni v javnosti držal za roko,poljubil,da je otročje. On te ima za okolico, za kamuflažo. Otroka,da se ve,da ima družino,kar je verjetno edino sprejemljivo za njegove in verjetno njega,ker to je ok….
Punca,spokaj cule in stran od njega! Nič ne moreš narediti….. lahko je samo še slabše,če je še lahko.
Pogumno!!
Veliko moških je ogabnih izkoriščevalcev in žal je tudi tvoj med njimi. Vse moraš ti, tudi čustveno tako kot organizacijsko in fizično. Vso delo je na tebi. In on ti še predlaga da če bi rada skrbela za svoje telo naj bi šla “malo tečt”. Poleg vsega kar imaš za počet? Egoist frdaman. Sam pa 3 ure v fitnesu?
Jaz tudi hodim v fitnes (gipira mi ura pa pol, ker ostali čas porabim za kuhanje/pomivanje kar si pač deliva z boljšo polovico) in hodim na šiht in se ne polcam na tujih plečih.
Živjo,
k bi mojega moža opisovala 😀 žal se temu reče mejna osebnostna motnja (MOM). Upam, da se motim. Ostaja podporna skupina na tik toku, malo pobrskaj po internetu žal v angleščini, pa tudi knjige obstajajo o tem, tukaj je ena “Ne stopajte več po prstih”. Paul T. Mason, MS in Randi Kreger, prevod Irena Pan.