Včeraj me je pred trgovino ustavil fant 31 let( moja generacija, hodili smo v isto OŠ) in prosil za denar. Predvidevam, da se me ne spomni, ker me je nagovoril z “gospa”. Vem, da je odraščal brez staršev, (živel je z babico, ki je zdaj že pokojna) bil je bolj “bogi” zapostavljen, …Ne vem, če je končal kakšno SŠ.
Denarja mu nisem dala, vprašala sme ga, če je lačen in žejen, mu bom kupila. Počakal me je pred trgovino.
ok, zdaj pa me zanima, kako pomagati takemu človeku, ki nima nikogar, ne vem, če ima sploh dom. Prav bi bilo, da se kdo – pristojna služba, CSD ..usposobljeni z njim pogovorijo in mu pomagajo najti rešitev. npr. pri iskanju službe, (npr. v proizvodnji). Človek je mlad in ni prav, da bo pri teh letih kar žical. Morda pa so mu že želeli pomagat, pa fant noče slišat tistega kar mu koristi, da je treba delat.
Pomagat mu je treba, ga usmerit na pravo pot. Kako mu lahko pomagamo?
Morda pa preveč subjektivno ocenjujem situacijo, ker človeka poznam in se mi smili.
lp

Jaz poznam tudi enega fanta, ki klošari po Ljubljani. Je doma z obale in je dve leti starejši od mene, sva hodila v isto osnovno šolo. Poleti je večinoma na morju pozimi pa v Ljubljani. Vidim ga večkrat na Čopovi in pred cerkvijo na Prešircu.

Nikoli me ni vprašal za denar, ker me pozna in se tudi lepo pozdravimo, jaz mu ga pa tudi nikoli nisem dala, ker je taka neprijetna situacija.

Vem pa enkrat, da je nekaj delal in je dobil denar na roko in medtem, ko je spal ob sveči je vse okoli njega zgorelo in denar tudi.

Malo mi je žal zanj ma vem, da ima ene psihične probleme.

Sem pa že dostikrat premišljevala o njemu, da naslednjič ko ga vidim, da ga vrpašam če kaj rabi…samo ga že dolgo nisem vidla….upam, da je OK

tvoji nameni so dobri samo vedeti moraš, da je klošarjenje način življenja in izbira posameznika.tudi brez izobrazbe bi lahko fizično delal, pa noče. mislim, da boš naletela celo na njegov odpor če se boš začela vmešavati v njegovo življenje.

Pomagati je mogoče le človeku, ki si pomoči zares želi.

On si je izbral tak način življenja. Verjemi, da če bi želel neko enostavno delo, kjer se šola ne zahteva, da bi ga kot mlad zdrav moški zagotovo dobil.

dala bi mu vsaj 1 €

Jaz vsakemu, ki vpraša dam denar. Nikoli ne vemo kako se bo naše življenje sfižilo.

Kaj ni nekaj let nazaj pisalo da je fantič ki je igral Rožleta tudi imel podobne težave.

Poznam pa primer, ko je ženska pristala na cesti, ko je v vinjenem stanju prodala hišo za mali denar – sramotno nizek znesek prijatelju, ki jo je vrgel pač ven.

Na žalost se je zapila še bolj, izgubila službo………………

ne obsojajmo.

Lep namen, a žal zelo redko uspe, da bi klošarja (pa čeprav mladega), ki se je odločil (pa čeprav bolj po sili razmer), spravili s ceste. Brez njegove volje in veliko truda ter energije ni nič. Če pa bi vse te lastnosti imel, se kljub neugodnim okoliščinam ne bi znašel na cesti. Žal.

Glej da navš naredila več škode kot koristi

Katera pot pa je prava in kako veš, da si na pravi poti ti?

“ena tuja”, ne biti tako prepričana, da se tebi kaj takega ne zgodi ne more zgoditi. Samo klik v tvoji glavci (zaradi določenega dogodka) je potreben in tvoje življenje se obrne na glavo. Nehote.

Boom, zagotovo vem, da moje življenje ni odvisno od prosijačenja. Zase vem, da sem na pravi poti in kaj si v življenju želim. Pa mi tudi ni bilo z rožicami postlano v otroštvu. Morda pa imaš ti problem in ne veš, kaj bi pravzaprav v življenju. Ne koplicirat življenja!!!
Nekateri ste morda napačno razumeli moje razmišljanje, ne mislim se vtikat v življenje tega človeka. Se mi pa smili. To je pa zaenkrat v naši državi še dovoljeno. Razen na tem forumu, ko se človeka takoj napade, če ima dobre namene. Dejmo nagajat, če nočemo pomagat.

generacija, tko kot se tebi zdi tvoja pot prava, se tudi njemu mogoče zdi njegova prava. poleg tega pa nekateri klošarji zalužijo več kot mi, ki rintamo po službah.

Kolikor pozitivno misliš, “spreobračanje” ljudi pač ni nekaj, za kar ti bo večina ploskala. Če si ti zadovoljna s svojim življenjem, zelo fajn zate. Ampak ti o tem fantu ne veš prav ničesar, ker ga sploh ne poznaš kot osebnost (biti sošolec v OŠ in ne videti se par let ni baš neko globinsko poznavanje). Veš samo to, da živi življenje, ki ga ti zase nikoli ne bi hotela. Prav. Ampak bolj ko boš govorila o “pravi poti” in “usmerjanju”, bolj bodo ljudje dvomili, da mu res hočeš dobro na njegov način in bolj bodo prepričani, da samo drugim vsiljuješ svoje lastne vrednote, ker si pač prepričana, da je to, kar je dobro zate, dobro tudi za vsakega drugega brez izjeme. Empatija in pripravljenost pomagati sta hvalevredni čustvi, ampak če si tako jezna samo zato, ker ti vsi tukaj nekritično ne ploskajo, se vprašaj tudi, ali imaš poleg empatije in usmiljenja še kakšne manj hvalevredne nagibe, da hočeš nekoga “spravljat na pravo pot”.

Mogoče se samo nerodno izražaš, kaj pa vem. Vprašaj tega fanta, če mu lahko kako pomagaš. In upam, da ne boš moralistično odvihrala, če ti bo fant rekel, da si želi samo par EUR za liter Mercator vina.