Znaki levkemije
Kristina, hvala za res tehtno vprašanje. Močno upam, da bomo na to vprašanje pridobili tudi strokovni odgovor zdravnika. Za prvi odgovor pa bom sama kot laik zapisala povzetek iz Velikega zdravstvenega priročnika (MSD, 1997).
Ob tem bi izpostavila dvoje:
prvič, večino levkemij se da odkriti že z navadnim pregledom celotne krvne slike (ja, to je tisti vsem poznani listek z rdečim tiskom, s katerim greste v laboratorij na odvzem vzorca krvi !)
in drugič, žal so začetni znaki pri vseh štirih vrstah levkemije precej neznačilni, pri kroničnih oblikah pa znakov včasih sploh ni, dokler bolezen že zelo ne napreduje.
To zahrbtnost bolezni lahko potrdim tudi iz svoje izkušnje: Lansko leto junija sem imela virozo. Osebna zdravnica mi je dala delati krvno sliko. Zdela se ji je nekoliko sumljiva, zato me je z izvidom napotila na hematološko kliniko. Tam so izvid krvne slike pogledali in ocenili, da obravnava ni nujna, in me naročili na pregled šele za oktobra. Ker nisem občutila prav nobenih težav, oktobra na pregled sploh nisem šla. Novembra pa sem opazila otekanje nog in manj vzdržljivosti pri športu. Za vsak slučaj sem obiskala osebno zdravnico in – panika – tokrat je krvna slika povzročila pravi alarm – takojšnje preiskave na hematološki so pokazale kronično mieloično levkemijo v zelo napredovanem stanju, v blastni preobrazbi. Na srečo so mi hitro našli darovalca, presadili kostni mozeg in zdaj okrevam.
Povzetek o levkemijah iz Velikega zdravstvenega priročnika:
Ločimo 4 vrste levkemije.
1. Akutna limfoblastna levkemija (potek bolezni je hiter)
Prvi znaki: Utrujenost in težko dihanje (zaradi anemije),
Okužbe in vročina (zaradi pomanjkanja nevtrofilcev)
Krvavitve (iz nosu in dlesni, pikčaste krvavitve in podplutbe po koži)
Da gre za levkemijo, se ugotovi že z navadnim pregledom celotne krvne slike.
2. Akutna mieloblastna levkemija (potek je hiter)
Prvi znaki: Šibkost, težko dihanje, okužbe, vročina in krvavitve.Včasih pa ima bolnik glavobol, bruha, je razdražljiv ter ima bolečine v kosteh in sklepih.
S pregledom celotne krvne slike se ponavadi že ugotovi, da gre za levkemijo.
3. Kronična limfocitna levkemija (je bolezen starejših in potek je običajno počasen)
Prvi znaki: Razen povečanih bezgavk na začetku običajno ni težav, lahko pa se pojavi utrujenost, pomanjkanje teka, hujšanje, težko dihanje ob obremenitvi ali tiščanje v trebuhu zaradi povečane vranice.
Bolezen se včasih ugotovi po naključju, ob pregledu krvne slike zaradi kakega drugega razloga.
4. Kronična mieloična levkemija (potek je običajno počasen)
Prvi znaki: v začetnem obdobju bolniki večinoma nimajo nobenih težav. Nekateri pa so utrujeni,oslabeli, izgubijo tek, hujšajo, imajo vročino, ponoči se znojijo in čutijo napetost v trebuhu zaradi povečane vranice. Včasih so povečane tudi bezgavke.
Ko bolezen napreduje, se pojavi bledica in krvavitve kože in sluznic, vročina in povečane bezgavke.
Bolezen se potrdi navadno že s pregledom celotne krvne slike.
Lep pozdrav,
Moj oče ima AML .Od začetka zdravljenja je zdaj že 4 mesece,daj je skozi 3 KT ,med in po katerih je bilo enkrat boljše drugič slabše ,ampak upamo na najboljše.Znaki so bili pa točni tisti,ki si jih Milena napisala višje za AML.
Pa še to bi rada napisala tebi Milena ,Kristina moj oče in ostali, da ste res pravi borci -res občudovanja vredni.No,saj v bistvu smo na nek način borci tudi svojci ,ko skupaj dihamo z bolnikom.Vse lepo,krojaček hlaček
>
Ja, sigurno, svojci ste tudi borci, in to taki, ki ste bolnikom res v pomoč!
Ne vem, če se zdrav človek zaveda, koliko dobrega naredi bolniku z vsako minuto svoje pozornosti ! Ko sem bila en mesec v izolirnici, sem vedela, da na moji strani telefonske žice teče čas čisto drugače kot zdravim tam zunaj. Pa so me kljub sto obveznostim svojci in prijatelji klicali vsak dan, sploh pa moj mož – vsak dan se je točno opoldne pripeljal v Ljubljano in me obiskal. Tako da sem prepričana, da tvoja pozornost do očeta veliko pomeni za njegovo zdravljenje, saj je človeška toplina vsaj pol zdravja.
Za moža in družino je bilo morda še huje kot zame. Srečna sem, da mi niso preveč očitno pokazali, da jih skrbi. Čeprav sem vedela, kako trpijo….
Spoštujem vse moje domače in prijatelje, saj so odigrali pomembno vlogo med zdravljenjem.
Najbolj sem bila srečna, ker je bil mož vedno ob meni, ko je bilo treba nositi breme strahu in tudi takrat, ko sva se skupaj veselila dobrih vmesnih izvidov….
Skratka, mislim, da so naše zmage tudi zmage naših dragih, ki nam vsak trenutek pomagajo in nas prenašajo tudi kadar smo depresivni in sitni. 🙂
Dragi M,
očitno ti ni lahko. Ali so ti odstranili vranico, ker se je preveč povečala zaradi kronične mieloične levkemije ? Prebrala sem, da je pri tej obliki bolezni to včasih potrebno. Če želiš, nam kaj več napiši, kakšno bolezen imaš, koliko časa že, kakšni so bili znaki in kako poteka zdravljenje. Včasih človeku kar odleže, če svoje težave lahko s kom podeli. Če je tudi pri tebi tako, se nam še oglasi.
Drži se,
Bezgavke-mišljena je operacija mandljev, ko sem imel 14 let.
Vranica je bila operativno odstranjema po prometni nesreči, ko sem imel 10 let. Bila je počena, imel sem notranje krvavitve (defans). In pretres možganov, izgubo spomina…
Stalne vročine, prehladi, gnojni izpljunki, manična depresija – je to lahko posledica?
Majnik
Draga Kristina!
Tako sem vesela zate, da si tako pogumna in vse to kar prenašaš pri tvoji bolezni. Klanjam se ti in kapo dol!
Mi lahko odpišeš kako si? Kako kaj z zdravjem?
Oprosti, ker te bom nekaj vprašala. Ali boš še pripravljena iti v postopek IVF-ja?
Če pa ne želiš o tem pisati se ti opravičujem, ker sem te to vprašala. Zaželim ti lahko veliko zdravja – brez bolezni pa veliko poguma kot ga imaš, do sedaj.
Lep pozdrav
Doroteja
P.s. A veš, moj sinko je sedaj 1. novembra praznoval 4 leta. A ne kako leta hitro tečejo. Upam, da bo pri tebi tudi vse naj boljše.
Znake je zelo težko ugotoviti, skoraj vsak ima drugačne. Mene je prvič ko sem zbolela bolela noga, ter imela sem povečano vranico in jetra. Drugič pa me je bolela noga in križ, ter zopet sem imela povečano vranico in jetra. V krvi pa skoraj vsem narastejo levkociti ali bele krvničke.
Nekatere boli glava, imajo vrtoglavice, bolečine v trebuhu,…
Čist odvisno od posameznika.
pri sebi opažam use navedene znake…glavobol,neprenehna utrujenost,slabost,pogosto sem omotična,bolečine v trebuhu..po nogi sem opazila tudi modrice..sicer imam po mami podedovane izrazite krčne žile in je mozno da se mi kdaj pač katera razlije in so modrice posledice tega…vendar sem se malo prestrašila ko sem brala ta forum..
sem opraviceno zaskrbljena ali so to lahko tudi posledice stresa,nepravilne prehrane,nacina ziulenja..??
prosim za odgovore…hvala
Pozdravljena !
V vsakem primeru bi ti predlagala, da se oglasiš pri svojem zdravniku in mu poveš o svojih težavah in bojaznih, pa te bo gotovo napotil na pregled krvi, urina, ultrazvok. Upam, da bo vse v redu in boš potem bolj mirna.
Lepo se imej
lep pozdrav!po dolgem času lahko sporočim da sem dala skozi use potrebne preglede in da z mano ni bilo nič hujšega,le povišano število levkocitov zaradi okužbe ali nečesa podobnega,nevem točno.jemala sem antibiotike ki so mi zelo pomagali in počutim se veliko bolje…očitno je bilo vso to slabo počutje posledica teh povišanih levkocitov in nekaj res ni bilo vredu,in zdaj sem res tako olajšana in vesela ker ni nič hujšega…ker ob branju useh teh postov na tem forumu sem se resnično prestrašila,saj sem se našla u mnogih od teh znakov,predusem pa me je zajel strah,ker sem brala vaša sporočila,sporočila ljudi ki premorejo toliko optimizma,moči in upanja,kot je sama nikdar nebi zmogla…resnično občudujem use ki se tukaj podpirate med seboj,neštetokrat sem se poskušala uživeti v vašo kožo,ko sem samo pomislila kaj bi bilo če bi se mene lotila takšna bolezen..sem že po naravi kar velik pesimist in sem pomislila na use najhujše,ko sem čakala ne izvide sem bila skoraj stoprocentna da bodo tudi meni našli kaj takega in se bo moje življenje u trenutku spremenilo…in dokaj prepričana sem da s stem nebi znala in zmogla spoprijeti.
in po usem tem strahu in čakanju na izvide in podobno sem šele spoznala kako ljudje ne znamo cenit zares tega kar imamo,predusem zdravja…in kako občudovanja vredni morate biti usi vi,ki ne zgubljate upanja in trdno vrjamete u svoj boj z boleznijo…zato verjamem in upam da vam bo uspelo.in že to,da ste takšni borci,je uspeh…
in še za na konec,ostanite tako pogumni še naprej,tudi če se vam kdaj zazdi da tej mori ne bo konca…naredite to zase,za življenje.jaz verjamem u vas.
lep pozdrav
Živjo,
tudi sama sem se čudila podobno kot ti, ko sem bila zdrava – le kako lahko ljudje prenašajo takšno negotovost. Potem sem spoznala, da življenje pač ni pravljica, in ko je človek postavljen pred takšno ali pa drugačno težko preizkušnjo, se z njo večinoma vsak zelo pogumno spoprime. V težkih trenutkih se mi zdi najbolj pomembno, da ti ljudje okrog tebe dajo čutiti, da nisi sam.
Veliko zdravja in sreče ti želim,
Patricija, znaki, o katerih pišeš, so zelo splošni in pogosti in so lahko znaki različnih težavic, težav ali velikih težav. Najbolje bo, da se obrneš na svojega izbranega splošnega zdravnika.
Vse dobro ti želim in javi, kako si opravila.
Lep pozdrav,
Mene pa malo skrbi, ko berem vse to, jaz sem imela približno 3 mesece nazaj modrice po nogah, vendar nisem vedela da sem se kje udarila, potem so izginile. Pred 2 meseci pa me je začela boleti čeljust in dlesni in vseeskozi čutim zobe, kot bi me skeleli, zdaj dva dni po umivanju zob krvavim z dlesni. Drugih težav nimam, ampak me skrbi ker so mi slikali čeljust in je vse uredu, od kod potem ta čuden občutek v zobeh. Zahvaljujem se za odgovor in lp.