pozdravljeni!
s fantom (14 let starejšim) imava težavo. skupaj sva 1 leto in pol in najino spolno življenje gre le na slabše. danes sva se pogovarjala in dala težave, ki nja mučijo ven, vendar mislim da nebo nič bolje. in sicer težava je v tem, da pred in med najinem seksom ni tiste ”iskrice” oz vzburjenja. sicer se imava zelo rada in se dobro razumeva imava skupne cilje, imava skupne interese, veselijo naja enake stvari, lahko se pogovarjava o katerikoli stvari, kadar koli. Ljudje okoli opazijo najino energijo, najino medsebojno privlačnost….. vse torej štima, vendar v postelji nič.
potem da danes šok ko izvem da fant že od 8 razreda osnovne šole pa do sedaj (torej več kot 10) let masturbira vsak dan in ne samo enkrat. nevem, kaj naj naredim, kako mu pomagam. pravi da se trudi da odkar sva skupaj poskuša stvar potlaćiti in da mu uspeva, vendar, da zaradi tega trpi spolnost, saj je on ( vsaj po moji logiki) zasvojen s tem in ima o seksu popolnoma drugačno predstavo, kot je sicer v realnosti…..saj se vsi zavedamo da se seks v realnosti in seks v porničih popolnoma drugačen ali pač………….. in spet šeen šok. pravi da seksa z mano pod ”prisilo” , češ da nebi postal sumljiv, da si neželi seksa z mano ,,,,,,,in da ve da jaz rabim dober seks , zato predlaga da si najem nekoga za seks, le da v to nevpletam čustev, saj si on nepredtavlja bit brez mene.. prosim, če mi nekdo pomaga oz, svetuje. neželim si spolnih odnosov z drugimi, saj vrjamem da s tem nebi rešila nič le poslabšala zadevo,

Pozdravljeni izgubljenasva!

Razočarani, v dvomih in strahu sprašujete kaj storiti glede vajinega spolnega življenja. Fanta imate radi in kot opisujete med vama razen spolnosti »vse štima«. Kaj to pomeni, da »vse štima«? Sama menim, da v resnici verjetno nič ne štima. Verjamem, da se sicer dobro razumeta in da imata skupne interese, da se imata lahko skupaj lepo, vendar vse to še ni dovolj za to, kar pravimo v resnici »imeti odnos« oz. »biti v odnosu«. Odnos pomeni bistveno več. Pomeni čutiti samega sebe in drug drugega v tem kako mi je in kaj čutim in doživljam sam/a in kaj partner/ka in to medsebojno deliti. Biti pristen v tem kar sem…

Zakaj dvomim, da vse štima? Zato, ker se v resnici verjetno niti ne poznata. Ker se ne da biti pristen. Ker ste šele sedaj izvedeli (odkrili?), da glede fantove spolnosti nekaj ni ok. To pomeni, da vam je fant ves ta čas prikrival svojo stisko in se verjetno počutite ne le šokirani, pač pa tudi izdani, prevarani, prizadeti, jezni… Ne vem koliko on čuti kako je vam in kako vas je prizadel… Preden pa se sploh da pogovarjati več o odnosu, je potrebno iti v to, kar je trenutno najbolj pereče. To je zasvojenost.

Prav čutite, da je fantov problem bistveno večji kot si ga je sam pripravljen priznati. Tu gre zagotovo za zasvojenost, morda za zasvojenost s samozadovoljevanjem ali pa s pornografijo (sama oblika zasvojenosti s spolnostjo sicer v tem trenutku niti ni tako pomembna). Kakorkoli, zasvojenost je zelo zapletena in hudo resna stvar. Potrebno jo je zdraviti – daljše obdobje in »pod kontrolo«strokovno usposobljene osebe, z abstinenco in odločitvijo ter resno zavezanostjo zasvojenca, predvsem pa ob psihoterapevtskem spremljanju, osebni rasti in podpornih skupinah.

Problem pri zasvojenosti s spolnostjo (s tem se veliko ukvarja Peter Topić, ki je tudi napisal knjigo Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi) je tudi količina, hitrost in intenzivnost dražljajev za vzburjenje, ki pri zasvojencu v realni spolnosti s katerokoli žensko nikakor ne morejo tekmovati z internetno pornografijo. Nobeno realno vzburjenje torej ni dovolj močno in nezadostno vzburjenje in posledično impotenca je danes lahko zelo zelo resna težava mladih fantov.
Poleg te knjige, ki vam jo priporočam v branje, bo zagotovo potrebna strokovna pomoč – če se jo bo fant le odločil poiskati.

Vam kot partnerki pa bi rada še povedala, da vas razumem, da vam mora biti zelo težko ob takšnem odkritju, da razumem, da vas je gotovo prizadelo in se počutite kot razvrednoteni. V bistvu se verjetno počutite podobno kot da bi bili prevarani in izdani. To pa je zelo boleče občutje. Fantu vi ne morete pomagati – kot vedno, se lahko samo ta oseba sama odloči in pri sebi nekaj spremeni. Ker pa je težava zasvojenost, tudi z odvajanjem od zasvojenosti in z abstinenco (začasno tudi od spolnosti), predvsem pa s trdno odločenostjo rešiti svoj problem, ki ga presega.

Seveda tudi pravilno razumete, da spolnost z drugim moškim ne bo rešila problema vajine spolnosti in da v kaj takšnega v resnici ne morete pristati. Ali ste z njim ali pa z drugim moškim. In to v celoti, s čustvi in tudi telesno, preko spolnosti. Ko se bo fant rešil zasvojenosti, pa bi oz. bo (če se boste odločili ostati z njim in ga čakati) šele nastopil čas za grajenje (čustvenega) odnosa, kar pa pomeni,da bi se šele z delom obeh na sebi in medsebojnem odnosu, potem verjetno uredila tudi vajina spolnost. Govorim v pogojniku, kajti ne poznam dovolj dobro (morebitnih trajnejših) posledic zasvojenosti s spolnostjo in njihovega vpliva na kasnejše spolno življenje. Zagotovo pa brez osebnostne rasti in povsem drugačnega odnosa (obeh) do spolnosti, torej z vključevanjem čustev in vrednot, žal ne more biti drugače.

Premislite in prečutite kje ste vi in kaj ste v resnici pripravljeni sami vložiti v ta odnos. Ali pa pač ne. Pripada vam najboljše. Če vam bo pretežko, si terapevtsko podporo lahko poiščete tudi sami zase.

Vse dobro vam želim.