Problem imam. Hud, bi rekla.
Stara sem 22 let, fant 29. Skupaj sva dobro leto, jaz študiram in sem doma v povprečju 3 vikende v mesecu, on pa je doma, kjer dela. To me ne moti, saj sem od vedno samostojen človek..
Najin odnos je ljubeč, zvest in resen. Izkazuje mi pozornost na vse možne načine, vem, da me ljubi.
Ampak problem je v meni. Do zdaj je on moj drugi resni fant, prvega sem po slabem letu, ko me je zaljubljenost minila, pustila, ker so me vse bolj motile nekatere njegove lastnosti, saj sem bila prej zaljubljena v njegovo telo, kot v njega samega. Žalostno, vem.
Zdaj je podobno, le da je sedanji fant popolnoma drugačen. Rekla bom, da me skoraj ne moti drugega, kot zunanjost. Enostavno me ne privlači. Na začetku me je impresionirala njegova osebnost, saj je res super človek, zdaj pa ga značajsko poznam in me moti videz (ne, ni bila ljubezen na prvi pogled!) Saj res ni lepotec, čeprav se sama sebi kdaj zdim neumna, da kompliciram zaradi tega, saj mi je zdaj bolj pomembno, kaj ima človek v srcu, glavi..
A problem je, da jaz med študijem srečujem in spoznavam veliko novih ljudi, veliko privlačnih in pametnih. In sem z njimi v zelo dobrih odnosih, veliko se družimo, imela sem tudi par “snubitev”, a sem jih zavrnila. Zasedena pač.. 🙂
Po svoje ne vem, če bi sploh kje našla podoben zaklad, kot ga imam, spet drugič imam ponavljajoče sanje, kjer sem s prijateljem s faxa… Zelo sem čustveno zmedena.. Ne vem, kaj naj..
Fantu sem povedala, da imam problem z mislimi, da se na trenutke čutim nesposobno in nezmožno za vse to, kar imava (in to je tudi res) in on mi je dal čas. Rekel je, naj si ga vzamem kolikor hočem, le naj mu ostanem zvesta. Ja, lepo od njega. Pričakovala tega vsekakor nisem..
Ampak kaj zdaj- razmišljam in ne pridem do zaključka.. Nisem sigurna v sebe, ne vem niti kaj res želim. Ne najdem se. Potrebovala bi nasvet..
Hvala!

Draga Mana!

Gotovo veste, da idealnega partnerja v resničnem življenju ni. Obstaja le v naši domišljiji in v naših fantazijah: da bomo srečali nekoga, ki nas bo imel rad, nas ljubil, spoštoval, razumel, skratka, nam dal vse tisto, po čemer hrepenimo. Žal je resnica drugačna. Zrel partnerski odnos zahteva veliko potrpljenja, prave ljubezni, prilagajanja, medsebojne podpore, spoštovanja in dela na sebi (preobrazba svojih negativnih lastnosti, spreminjanje neustreznih vedenjskih vzorcev in podobno).

Lahko uzrete ponavljajoč vzorec v obeh vaših zvezah? Najprej vas pri fantu nekaj močno privlači, pritegne, se zaljubite (v prvi zvezi zunanjost fanta, sedaj pa osebnostne poteze). Nobena zaljubljenost pa ne traja večno, čustveni privlak se zmanjša ali povsem izgine in pri partnerju vidite predvsem njegove napake in pomanjkljivosti (v prvi zvezi so to bile lastnosti, sedaj vas moti fantova zunanjost). To sta seveda dve normalni fazi v partnerskem odnosu – v zaljubljenosti drugega idealiziramo, vidimo ga kot popolnega, sčasoma pa, ko ljubezenski “urok” popusti, ga vidimo bolj takšnega, kot je v resnici, in začnemo spoznavati tudi njegove pomanjkljivosti.

Kako naprej? Lahko vsakič znova, ko pri partnerju odkrijemo pomanjkljivosti in vse tisto, kar nam ni všeč, začnemo zopet sanjariti o princu na belem konju. Nekje pa vendarle mora obstajati nekdo, ki bo čisto po našem okusu, razmišljamo. In se podamo v novo iskanje, v novo zvezo. Kaj pa nam to v resnici prinese?

Pravite, da med študijem spoznavate nove ljudi, ki se vam zdijo privlačni in tudi pametni. Skratka, všeč sta vam njihova zunanjost in notranjost. Poizkusite se vživeti, da s takim človekom začnete partnerski odnos. Nekaj časa se privlačite, odlično razumete, ste zaljubljeni. Čez čas pa … odkrijete, da tudi ta fant, čeprav je sprva kazalo drugače, ni tisto, kar iščete, ni popoln in ima svoje pomanjkljivosti. Kaj boste naredili? Ponovili krog iskanja?

Lahko pa se seveda odločite, da boste vztrajali v partnerskem odnosu, ga vzeli kot izziv in življenjsko učenje ter začeli spreminjati tudi sebe. Prav partnerski odnos je lahko vzpodbuda za našo osebno rast. Partner je prvi od tistih, ki nam v odnosih držijo zrcalo in nam s tem ozaveščajo našo nepopolnost in naše pomanjkljivosti.

Mislim, da je res najbolje, da si vzamete čas in razmislite, kaj si pravzaprav želite. Očitno vas ima fant res rad, saj vam je dal čas. Bodite pošteni do njega in le dobro izkoristite čas za razmislek o sebi. Vprašajte se, ali imate sedanjega fanta res radi. Ali bi želeli svoj čas deliti z njim? Kakšna so vaša najgloblja hrepenenja v zvezi z njim? Ga spoštujete in cenite kot človeka? Se zavedate, da ima svoje vrline in svoje pomanjkljivosti? Se zavedate, da imate tudi vi svoje vrline in svoje pomanjkljivosti? Veste, da je partnerski odnos izmenjava med dvema človekoma: da ne le sprejemamo, temveč tudi dajemo? In da je vredno dajtai zaradi ljubezni same, tudi brez pričakovanja povračila. Raziskujte, kaj lahko vi daste svojemu fantu, ne le, kaj naj bi on dal vam oz. kaj pogrešate.

Velikokrat notranje hrepenenje po izpolnjenosti v življenju projiciramo v druge ljudi, običajno v partnerja. V resnici pa je potrebno najprej najti sebe (spoznati svoje globine, svojo notranjost, ugotoviti svoje pristne potrebe in želje), da bi potem lahko srečno zaživeli tudi v partnerstvu, ko sta oba partnerja samostojni in zreli osebnosti ter drug drugemu v podporo in pomoč. Zato vam želim, da bi najprej našli sebe! Morda vam je v pomoč pri tem iskanju lahko tudi Šola čustvene inteligence.

Toplo vam tudi svetujem, da si v knjigi Od čustvene inteligence do modrosti srca preberete članek “Od zaljubljenosti do ljubezni” in “Pot v dvoje je kot potovanje k sebi”.

Srečno!