Hči pride iz šole vsa zadovoljna, pisali so test, lahko, da bo tudi pet, pravi. Rezultat testa: 0 točk! Se je za test učila? Razmere v njeni sobi kažejo na to, da verjetno sploh ne ve, kje ima knjigo.

Pri tem ne gre ravno za “normalen” najstniški svinjak. Poleg običajne mešanice umazanega in čistega perila, ki leži naokoli, si v sobo so vlači tudi kosila, kave, čaje ipd, napol poje, potem pa vse to skladišči v darovanju plesni in ostalim mikroorganizmom, polije po tleh in po mizi, pa kar pusti.
Zjutraj tudi redno zamuja. Pa ne zato, ker prepozno vstane, ampak zato, ker se loti oblačenja in iskanja reči, ki jih mora vzeti v šolo, šele pet minut pred odhodom avtobusa.

Seveda imamo razne razumniške debate o tem, kako se tem rečem izogniti in z vsem se strinja. Naslednji dan pa isto. Takole “debatiramo” par tednov, nakar človek pošizi (včasih prej poči meni, včasih pa možu), ona pa zaloputne vrata in se spravi k internetni raziskavi o psihičnih zlorabah otrok in ugotovi, da je problem pri nas “ghosting”. Mislim, to je pa res tazadnja stvar, s katero si v familiji težimo, prej ravno obratno.

Sorodnikom in znancem se zdijo te štorije blazno smešne, midva sva pa od tega že malo izmozgana. Veselila sem se zaključka srednje šole, da bo šla na faks, si našla cimre, da jo še kdo drug malo “čustveno zlorablja” in se “vtika v njeno zasebnost”, ko ji pove, da njenih umazanih gat na tleh raje ne bi gledal- zagotovo bolj zaleže od nerganja staršev.

Vendar pa se bojim, da bo ponavljala letnik, kar bo tole adolescenco podaljšalo še za eno leto, v katerem se lahko med njo in nama konflikt poglobi, namesto da bi se po naravni poti iztekel v osamosvojitev.

Verjetnost, da pade letnik je kar velika, še večja pa, da pade maturo. Če pade letnik ima vsaj še eno leto rednega šolanja in gre lahko, recimo, v dijaški dom (ona je itak prepričana, da bo, če gre od doma, v dveh tednih najmanj Bill Gates – nimam nič proti.) Ampak, kaj če pade samo maturo in je potem treba eno leto čakati (to bo šele bluzenja) na popravljanje. Kaj storiti v takšnem primeru – matura ni najlažja stvar in eno leto mentalne pavze pri tem verjetno nikomur ne koristi.

Ima kdo kakšne podobne izkušnje s težavami polnoletnih najstnikov, kako ste ukrepali, bi danes kaj drugače?
Hvala vsem, ki boste pripravljeni deliti svojo izkušnjo.

ko sem brala o sobi, sem mislila, da kdo opisuje naš problem.
Je pa res, da se vsaj uči v tistem svinjaku. Nimam neke hude rešitve, pri nas z muko in prisilo dosežemo, da enkrat na teden pospravi.
Glede na to, da je punca že polnoletna, pa predlagam, da se pogovorite o nadaljnjem življenju.
Če ji ni do šole, potem se lahko zaposli. Kolikor vem so starši dolžni podpirati svoje otroke pri rednem šolanju, ne pa pri bluzenju.

Nisem bral komentarjev, ker večinoma njih je neumnih. Večinoma komentirajo ljudje, ki samo mislijo, da vejo za kaj se gre.
Obstajajo pridobljene osebnostne motnje, pred katerim si vsi zatiskajo oči,ali pa ne vejo, da obstajajo. Povzroči jih lahko en sam dogodek, velikokrat izbruhnejo v puberteti, lahko tudi v nosečnosti in podobno.
Mogoče vam je že kdo svetoval, pa ga ponavljam.
Obisk pravega psihologa nikakor ni neumnost, tudi, če se izkaže, da ni potrebe po temu.

Ah dej nehi s psihologom, tudi jaz sem imela v pubrteti kroznike, skodelice in obleke vsepovsod. Najraje en gromozanski kup. Nikoli mi ni bilo jasno kam dajo ljudje npr kavbojke, ki jih 1x oblecejo in so se ok, niso pa za v pranje ali v omaro? In to se je pri meni kopicilo, ja tud kaksne stunfe, kar mi ostaja se danes, da jih zvecer, ko lezem v postlo fliknem na tla, zjutraj pa normalno poberem. Kroznikov nimam vec v sobi. Verjetno mi je nekaj tega nereda oz raztresenosti ostalo npr.ko kuham je vedno stala, kasneje pospravim za sabo vendar ni nikoli vse, vsak prostor popolnoma tipitopi. Najlazje to dejanje opisem kot ucenje pred izpitom, ne postopoma ampak tik pred-vse naenkrat, ko se stvari ze naberejo. Vse naenkrat pa zna biti prevec in se dogajajo napake…

Edina učinkovita vzgojna medota je kazen.

Koliko ljudi bi vozilo po omejitvah, če bi policaji zgolj opozarjali in se z voznikom dve uri pogovarjali, da je prehitra vožnja nevarna za nas in ljudi okoli nas. Vsak bi komaj čakal, da policaj pove svoje, nato pa odirjal dalje. Ker pogovor ne pomaga, obstajajo denarne kazni.

Koliko ljudi bi plačevalo parkirnino, če bi mesti redar zgolj opozoril, da je parkirnino treba plačati.. tudi zato so kazni in tako dalje..

Enako je z otroci, ne glede na to, da je vaša hči polnoletna, še vedno se šola, živi pod vašo streho in na vaš račun. Kot ste že sami ugotovili, ure pogovorov ne obrodijo sadov. Poštena kazen pa bi jih zagotovo.

Za kazen pa ji mora biti odvzeto nekaj kar ima najraje.

Če se vaša hči rada druži s prijatelji ji prepovejte izhod iz hiše dokler si ne pospravi sobe. Če je raje na računalniku, ji ga odvzemite.

Tako boste vi porabili manj energije in prej dosegli cilj. Hči pa se bo čez čas navadila, da je bolje pospraviti, kot biti kaznovan.

Enako je s šolo.. nobenega denarja, žepnine,.. dokler si ne popravi ocen.

Tudi jaz mislim, da je za h psihologu. Enako stanje pri nasi v njeni sobi, s tem, da za solo tudi nic ne zmore in bo ponavljala.

Lahko da ima ADHD, kar pomeni, da si ne more pomagati sama in vzdrževati reda.

Tudi jaz ne vem kam s cunjami, ko jih oblecem enkrat in se niso za prat, za v omaro oa tudi ne.

Enarakatukaj, pi možnosti komaj polnoletna…

V bistvu je ravno matura najlažja stvar šolanja. To so minimalne zahteve, ki so v naši državi RES MINIMALNE in otrok ki ne naredi mature res nima veliko v glavi in nima smisla da hodi na faks, ker ni sposoben. Upam da vsaj poklicno solo dela. Drugace pa tale vajina hči kar kliče po psihološki pomoči. Tako da ji predlagaj, da ji plačaš 2 obiska psihoterapevta pa počakaj na reakcijo. Sigurno se je že sama diagnosticirala s kakšnim adhd ali avtizmom preko tiktoka, ker tako zdaj te stvari funkcionirajo. Tako da kar pogumno!

Matura je vic. Lažja je bila od testov ko smo jo pisali.

Mislim da se z tem problemi sooča 80% staršev razen tisti ko po naravi ne prenesejo nepopolnosti in imajo sobo vedno spedenano v piko. Moj predlog bi bil da pač ko se nabere tok in tok krožnikov in perila naj potem to tudi sama opere/umije in mogoče bo z časom dojela da je lažje sproti stvari rihtat.. dejstvo je da mora do tega priti sam, z vsiljevanjem ne boste dosegli ničesar(lastne izkušnje, v vlogi vaše hčere) … glede mature pa brez skrbi, če ne rata maja jo imaš ponovno septembra za neopravljene predmete, tako da se vse skupaj zamakne dejansko samo preko poletnih počitnic v september/oktober, dokler so to vaše največje skrbi mislim da niti nimate tako velikih problemov kot jih vidite vi. Lp.