Moja zgodba je takšna. Pred nekaj meseci sem spoznala moškega, s katerim sva se kar ujela, kolikor sva se pač imela priliko spoznati v teh treh mesecih. Po določenem času mi je rekel, da več ne želi, da se videvava, pravzaprav je takrat rekel, da ne ve kaj želi točno. Ker se nekaj dni ni javil, sem sklepala, da je konec. Potem je začel z dopisovanjem koliko me pogreša itd. in da sem jaz kar odločila, čeprav je najprej rekel, da ne ve. Sva spet pristala skupaj in spet ista zgodba, da v bisvtu tega ne želi. Ko se umaknem pa spet sporočila, klici, koliko me ima rad, koliko me pogreša, mojo bližino itd. Jaz sem v bistvu zmedena in nekako ne čutim več do njega, kot v začetku, ko sva se spoznala. Njegova razlaga je, da me ima rad, ni pa zaljubljen. Njegova ravnanja me zmedejo, še posebej, ker vem, da mu ne gre le za seks. Na čase počne takšne stvari, kot da je zaljubljen do ušes. Rada bi ostala vsaj nekako v prijateljskem odnosu, pa se bojim, da se na koncu skregava. Tukaj zdaj ni še bilo globoke ljubezni in dolgega razmerja, zamer ni, ne iz moje in ne njegove strani. Zanima me kaj se dogaja v glavi s takšnim človekom, da to počne? Čemu se ne obrne in gre enostavno svojo pot, saj pa nisva imela večletnega razmerja? Sam prekine razmerje, iz katerega ne zna.

Kakšna je vajina starost?

Jaz 38, on 32.

Imate vi ali on otroke iz prejšnjih zvez?

jaz imam otroka.

Tip točno ve kaj bi, vendar to ni tisto, česar si želiš ti.
Torej, postavi vprašanje in odidi, če ne bo jasnega odgovora!
Vse drugo je samo pretakanje iz votlega v prazno!

S prvo trditvijo se težko strinjam. Če bi točno vedel, se ne bi vračal. Res pa je, da deluje zelo nesigurno oziroma nezanesljivo. Mogoče ve, kaj ne želi, to pa še ne pomeni, da ve, kaj želi.
Zakaj to počne, pa je verjetno težko natančno (na)povedat. Jaz bi raje vprašal, ali si takšnega človeka želim ob sebi. Oziroma se vsedeš z njim dol in se o tem z njim odkrito pogovoriš.

Jah takole bi jaz rekla – če se on ne more odločiti, se odloči pač ti.
Postavi jasne in glasne gabarite vajine zveze, če jih bo izpolnil ok,
če ne, adijo. Brez možnosti vračanja, brez sporočil po telefonu in podobnih
otročjih kozlarij.
Mislim, da je na svetu čisto preveč žensk, ki čakajo, da se moški odloči,
ali bi jih imel ali ne. A sama se tudi ne znaš odločiti?

S prvo trditvijo se težko strinjam. Če bi točno vedel, se ne bi vračal. Res pa je, da deluje zelo nesigurno oziroma nezanesljivo. Mogoče ve, kaj ne želi, to pa še ne pomeni, da ve, kaj želi.
Zakaj to počne, pa je verjetno težko natančno (na)povedat. Jaz bi raje vprašal, ali si takšnega človeka želim ob sebi. Oziroma se vsedeš z njim dol in se o tem z njim odkrito pogovoriš.[/quote]
Z mojimi trditvami se nikakor ni potrebno strinjati, tako kot se jaz z drugimi ne vedno. Celo več, lahko jih tudi zanikaš, čeprav bo to nekoliko težje, če se enkrat prebereš kdaj se “Lesi” vrne.

Zelo težko je pisati o človeku, ki ne piše v prvi osebi. V resnici ne vemo o moškemu o katerem pišete skoraj ničesar. Poznamo sicer vaš pogled na situacijo, vendar ta (in način pisanja) pove več o vas kot o njemu. Malo sem torej v dilemi kaj napisati, saj se lahko zmotim za 180 stopinj, in s tem vam ali njemu naredim krivico.

Varianta 1

Moški o katerem pišete je manipulativen. Z vami nima resnih namenov. Popolnoma mu ustreza, da se dobiva s starejšo in izkušeno žensko. Verjetno mu ustreza, da mu namenjate določeno skrb (pozornost) in se angažirate v spolnosti. Očitno ste dovolj racionalni, da v takšno zvezo ne vstopite brezglavo in ga ne prosite, naj se vrne (kar je pametno), in ko se umaknete, zopet vključi svoj zapeljevalski in manipulatorski šarm. Malo vas pogreša, malo si vas želi (seveda vas vidi kot celoto in ne kot seksualni objekt) … Tega verjetno ne počne zavestno, ampak je takšen njegov vzorec vedenja.

Koliko je v tem čistega elementa seksualnosti (kako velik libido ima) ne morem presoditi. Lahko ugibam, da njegov libido ni zelo velik, sicer bi verjetno napisali nekoliko drugačen prispevek. Če slučajno je velik, potem lahko v mojo zgodbo vključimo še njegovo potrebo po orgazmični zadovoljitvi. Ženska pri 38 je na vrhuncu svoje seksualne prebujenosti … Poleg tega se ženski v začetni fazi zaljubljenosti testosteron nekajkrat poveča, kar jo seksualno zelo aktivira in jo naredi seksualno privlačnejšo …

Varianta 2 (k tej se osebno nekoliko bolj nagibam)

Gre za moškega, ki je v svojem značaju nekoliko neodločen. Očitno vam je zelo naklonjen in tudi zaljubljen v vas (kaj govori je v tem kontekstu čisto vseeno). Verjetno ga (vsaj deloma) odbija razlika v starosti in dejstvo, da imate otroka. Očitno mu značajsko ustrezate, verjetno mu ustreza vaša pozornost in izkušenost (tudi spolna prebujenost pomaga).

Sedaj je v situaciji, ko se mora odločiti, ali »bi ali nebi«. Očitno je toliko odgovoren, da ve, da zveza z vami ne more biti kar tako na pol. Ni pa dovolj odločen, da bi rekel jasno bobu bob (takšna odločitev dejansko ni čisto preprosta). Njegovo kolebanje je verjetno tudi posledica vzorca iz primarne družine. Ponavadi gre za t.i. »dvojno zanko« kjer se nekdo želi nekomu približati, ko pa se približa, nastopi podzavestna potreba, da se oddalji, in ko se oddalji, zopet nastane podzavestna potreba, da se zopet približa. To se potem ponavlja v krogih. Morda imate tudi vi podoben vedenjski vzorec v podzavesti. Takšni vzorci so v psihoterapevtskem smislu precejšnji izziv, še večji izziv pa so za partnerski odnos, saj pogosto prihaja do časovnega neujemanja (en bi, pa drugi nebi, potem pa drugi bi, in prvi nebi).

Z otrokom in pri 38 letih imate manj možnosti izbire pri moških. Kakorkoli se že to sliši kruto, tako je. Se je pa v zvezi s tem v zadnjem času marsikaj spremenilo, saj ženske množično ostajajo samske in z otroci. Moški se lažje odločajo tudi ta takšno zvezo. Seveda velja tudi obratno. V tem je tudi past, saj pogosto ženska v takšnem odnosu ne dobi zrelega moškega (še posebno če je mlajši od 5 let), ampak še enega »otroka«, katerega energetsko podpira, ker sam ni dovolj avtonomen. Pazite, da se to ne zgodi vam, ker dolgoročno takšna zveza ne funkcionira. Moški postane avtonomen šele nekako po 30-35 letu (razen če dobi prej otroka).

Sam sem že 15 let v zvezi z žensko, ki ima sina iz prejšnje zveze. Priznam, da ni bilo čisto enostavno sprejeti odgovornosti za tako razširjeno »družino«, ampak to sem naredil in mi žal, kljub sicer precej divji dinamiki v družini (imava še dva skupna otroka). Spomnim se, da sem ta vstop v odnos razumel kot nek zrelostni preizkus, neke vrste “nov list v življenju”. Če tega ne bi naredil bi verjetno še vedno “preganjal” pripadnice nežnejšega spola in se vdajal drugim razvadam. Biti odgovoren za nekaj več kot samo zase, je meni osebno pomagalo, da sem postal boljši človek.

Jasno je, da v neskončnost kolebanje med DA/NE ne bo prineslo nič dobrega. Vi se morate odločiti, ali želite s tem moškim zgraditi resno zvezo, ki bo morda kreirala novo življenje, ali želite s tem moškim samo »prijateljevati«? V kolikor želite samo prijateljevati in ta moški spada v varianto 2, potem prekinite zvezo, ker to ni pošteno do njega, saj mu s svojimi podzavestnimi odzivi samo potrjujete njegovo realnost.

Predlagam vam, da se iskreno pogovorita. Skušajte mu dati »prostor« da pove kaj si v resnici želi in kakšne so njegove prepreke oz. omejitve (ne pristanite na: »imam te rad ampak nisem zaljubljen«). Povejte mu, kaj iskreno želite vi (ne skušajte manipulirati in taktizirati, tudi ga ni treba prestrašiti). V kolikor v nekem dogovorjenem času (npr. 2 meseca) ne bo sprejel nobene jasne odločitve, boste to odločitev morali dokončno in nepreklicno sprejeti vi. In sicer ali boste še naprej živeli v »dvojni zanki«, ali pa si boste dali priložnost za zvezo z drugim moškim.

Predlagam vam tudi, da se vprašate zakaj ste pritegnili v svojo intimno polje moškega, ki ima v svoji značajski strukturi šibkejši element odločnosti in samozavesti?

in zakaj daješ moškemu, kateremu ni ravno veliko do tebe, možnost, da odloča o tvojem življenju?
Ko ti naloži malo polen na ogenj, da pride do ziher seksa, si ti vsa hepi in priletiš ko muha na med.
Ko se umakne, ti tuhtaš, kaj mu je.
Čez en teden pa spet ponovi vajo.
Kaj je tebi?

G. Boštjan, z drugo varianto ste popolnoma zadeli bistvo. Točno to sem tudi sama predvidevala, vendar nisem bila sigurna, če prav razmišljam.

Dejstvo je, da človek ni manipulant, imam precej izkušej z moškimi in prepoznam manipulante. On se z mano ne druži le zaradi seksa, saj on daje pobude za večerje, kina, druženje s prijatelji, včasih se mi zdi, da mu je moja pretirana potreba po seksu že malo odveč, kot da se počuti, da ga imam samo za to. Tudi jaz sem rekla, da bi se čez par let odlično razumela, ko bo dozorel za takšno zvezo, kjer je v igri otrok in starejša ženska z obveznostmi, ko bo dozorel v moža.

Z njim se tudi ne upam iti, čeprav bi mi v tem primeru vsaj nekaj časa ustrezalo “friend with benefits”, ker se iskreno bojim, da ga na koncu prizadenem, če iz danes na jutri spoznam koga drugega, saj v bistvu večjih težav pri izbiri moških tudi nimam. Tako kot ste rekli, ko se umaknem me oblega, kliče, piše, ko pa se mu približam, se presraši.

Tudi jaz načrtujem odprt pogovor, kjer imava oba prostor za želje, ker se mi zdi, da samo na takšen način lahko s tem moškim prekinem ali nadaljujem. Če grobo z njim prekinem bodo na koncu zamere, kar pa ne želim, ker ni slaba oseba.

Če je varianta 2 tista prava, potem “friend with benefits” res ni dober dogovor, kar dobro ugotavljate tudi sami. Problem je, ker verjetno drugačne situacije on ni sposoben pritegniti v svoje življenje. On je v veliki notranji dilemi in frustraciji. Tega ne mogel kar enostavno spremeniti. Ali mu lahko kako pomagate ne vem? Še najbolje tako, da ste res iskreni z njim (najprej seveda do sebe). Tudi vajina zveza lahko uspe (v dolgoročnem smislu mislim), vendar bi morala oba dosti delati na njej.

Zame ključno vprašanje torej je kaj želite vi. Redki so tisti moški vaših let (ali nekoliko starejši) ki bi vam lahko popolnoma parirali v seksualnem libidu. Prav tako je vprašanje kako bi se potenten moški ujel z vašim značajem. Da najdete “prijatelja” s katerim se pošteno “daste dol” ne bi smel biti problem – in nič ni narobe s tem. Vendar tudi to verjetno ne more trajati v neskončnost – verjetno boste začeli pogrešati tudi čustveno komponento odnosa (razen če imate čustveni – srčni del zablokiran, kar pomeni, da v srce ne morete sprejeti nobenega res potentnega moškega).

Kaj torej želite vi zase dolgoročno?

Morda bi smiselno pogledati tudi za kakšnim dobro ohranjenim in v glavi urejenim ločencem z otrokom 🙂

A nimaš dovolj že to, da skrbiš za svojega pravega otroka, ampak se ti da še ukvarjat z odraslim moškim, ki se obnaša, kot otrok?

Najprej moraš vedet, kaj si ti želiš in ne skušat razumet, zakaj/kako on počne kar počne.

No, pri 32 bi vseeno moral že biti moški. Saj bo prej postal plešast kot odrasel no!

Živi sam ali pri starših? Meni se vajina starostna razlika ne zdi tako drastična, očitno pa je veliko večja zrelostna razlika, samo mogoče je pa eden tistih, ki nikoli ne dozorijo zares in boš res dobesedno imela še enega otroka namesto partnerja. Saj večinoma ženske zdaj res ne rabimo mačotov, lovcev in domačih mojstrov, ki znajo vse, popravit avto in posekat drevo, ampak moške imamo navsezadnje rade zaradi njihove moške energije, moči, odločnosti, možatosti, ne zaradi drame in čustvenega izsiljevanja.