Zmeda
Pozdravljeni, rad bi delil svojo zgodbo in prosil za iskreno mnenje – morda tudi z ženskega vidika ali iz psihološkega stališča.
Z bivšo punco sva bila skupaj 3 leta. Ona je bila tista, ki je končala zvezo, ker nisem bil iskren. Od razhoda sta minila približno 3 meseca. V tem času sva ostala v občasnem stiku – večinoma na mojo pobudo – in nekajkrat sva se tudi videla. Ko sva bila skupaj, je bilo čutiti isto energijo kot prej, celo do intime je prišlo. V pogovorih nisva nikoli dokončno zaprla vrat in pustila možnost, da čas pokaže, kaj in kako naprej.
V celotnem obdobju sem bil spoštljiv do nje, njenega prostora in odločitev. Kasneje je želela distanco, ker je rekla, da noče distrakcij, a me je že po nekaj dneh ponovno povabila na kavo. Takrat nisem mogel, ker sem imel druge obveznosti, in po tem je sledila ignoranca z njene strani.
Na neki točki je v jezi rekla, da je med nama “za vedno konec”. Kmalu zatem mi je pisala glede puloverja, ki sem ji ga že pred časom želel vrniti. Rekla je, da se lahko dobiva ali pa ji ga pustim nekje. Strinjal sem se z obema možnostma, in rekla je, da se dobiva. A potem – spet tišina, brez odgovora ali razlage. In zdaj me je še unfollowala na Instagramu. Mene pa pustila da se lahko followam.
Trenutno sem sicer že v fazi, ko me stvar ne boli več tako močno kot na začetku, vseeno pa bi si želel razumevanja. Z moje strani obstaja še vedno želja, da bi se morda še enkrat našla, a obenem postajam vedno bolj miren, če se to ne zgodi.
Zanima me:
Zakaj se tako obnaša? Kaj se v takem primeru dogaja v njeni glavi? Je to iskanje pozornosti, neodločnost, manipulacija ali preprosto zmeda?
In kaj menite vi – je tu še neka čustvena vez, ali je to bolj igra in zamegljen konec?
Spoštovani,
včasih se res znajdemo v odnosih, ki nas zelo privlačijo in so na en način izjemni, hkrati pa so ti isti odnosi nekako nefunkcionalni in se zdi boljše, da se razidemo. In seveda se v takih odnosih ustvari konflikt tudi znotraj nas. Ko se to zgodi, je trpljenje, karkoli se dogaja. Težko je biti narazen in težko je biti skupaj. V ozadju takih odnosih so zelo močne povezave in družinski vzorci, zaradi katerih nam je oseba zelo privlačna, v podzavesti pa je močan strah pred odnosom. To težko reši samo ena oseba. Ko imata oba motivacijo obdržati odnos, se šele lahko soočimo tudi s strahovi, ki so v ozadju takega vedenja.
Žal premalo vem, kaj se dogaja pri vaši simpatiji, da bi lahko v polnosti razumela njene odmike. Včasih so ti odmiki tudi posledica pritiskov, okolice, notranjega nezaupanja, sramu, itd. ali pa gre za premočno osamljenost, takrat ko vas kontaktira. Res pa je, da je v vašem besedilu zaznati, da ne zmore na enostaven način sprejeti odločitve glede vaju in da ni zvesta tistim odločitvam, ki ji že sprejme.
Ne glede na njene motive in čustva, odnos lahko uspe edino takrat, ko sta obe osebi pripravljeni sprejeti to odločitev. Dokler ste samo vi tisti, ki čaka, je to izredno naporno. Zagotovo je boljše, da se od odnosa, vaših idej o tem odnosu in želje poslovite. Na ta način boste lažje dobil nazaj kontrolo nad svojim življenjem. Seveda pa, če se bo ona kdaj vrnila ali odločila za vas, pa boste takrat še vedno lahko tudi vi sprejel odločitev, da poskusite ponovno.
Srečno,
mag. Eva Erpič, zakonska in družinska terapevtka
Lahko pa si na spletni strani http://www.onaonodnosi.si poiščete etečaj Toksično partnerstvo in si pogledate vsebine. Marsikaj vam bo bolj jasno in boste lažje našel tudi moč za naprej.
