ZMEDA..
pOZdravljeni!
Naj prvo povem da zaklučujem 4.letnik srednje šole..zalomilo se mi je tukaj..ko sem dobila popravna izpita pri ZELO STROGIH prfoksih (naj omenim da smo jih dobili v zadnjem letniku prvič in od nas so zahtevali vsako podrobno snov..okey to zdaj ni problem!Problem se pojavi tle ko sem se iz sole mislila pripisati na CDI univerzum ker tam lažje opravis maturo in popravne izpite in občutek da tam naredim vse to imam uredu..medtem ko tukaj na naši soli imam občutek slab!pOjavi se problem tukaj ko od mene doma pričakujejo preveč..pričakujejo da bom naredila maturo jeseni(to je tudi moj namen sicer..vendar drug cilj-da bi maturo naredila na univerzumu)na moji soli, da si moram samo plačevati instrukcije in da se NE SMEM pripisati na CDI univerzum ker pac ne(po njihovo)..ker zakaj bi zavrgla 4.leta na tej soli ki je kaooo zelo priznana in delala maturo na drugi soli,,meni je pa le vazno da imam poklicno maturo napisano kot dokaz na listu!Sem zmedena in zato tudi oddtujena od sveta..ker ne vem kako naj se odločim!Starši zahtevajo drugo, jaz drugo..nase poti se tukaj nekako razidejo!Obupana sem…ker ne vem kaj naj naredim?!Velikokrat se počutim da me imajo preveč pod kontrolo,jaz pa jih seveda ubogam(čeprav se na čase tudi uprem-ker ne mislim poslusat očetove pridige,ker me totalno izčrpajo)!Mogoče kakšno mnenje..Se zmer sem trdno prepričana da bi sla na univerzum vendar je doma prevelika napetost(mami z mano le malo spregovori, oče me nekako razume, vendar mi se zmeri ne dovoli na univerzum)..Sem zelo zelo zmedena,oddtujena,in raztresena oseba v tem času!
se opravičujem za tako dolgo pismo,,vendar potrebujem pOmOČ!
Pozdravljena,
Obdobje odraščanja je obdobje, ko te imajo starši na nek način še vedno za otroka, ki potrebuje vodstvo (kar je na nek način res), ti pa že imaš svoje mnenje, ne pa tudi zadostnih izkušenj, kako to mnenje izraziti, da bo upoštevano. To je obdobje bitk in lahko boš imela občutek, da jih ne zmaguješ. Sama zmaga pa ni tako pomembna, bolj se mi zdi pomembno to, da uvidiš, da odraščaš in s tem prevzemaš vse več odgovornosti odraslega. To pomeni tudi odločanje (pa čeprav včasih napačno), in prevzemanje posledic za svoje odločitve. Starši velikokrat pozabijo, da čeprav menijo, da je nihova odločitev prava in bolj modra (in velikoktat tudi je), to še ne pomeni, da je najboljša sa otroka. Saj, če se sami ne odločamo, potem tudi ne prevzemamo odgovornosti za napake, kar je pa mogoče še bolj žalostno, niti ne prevzemamo odgovornosti (zasluge) za prave odločitve. Ne vem kako se boste uspeli dogovoriti in katera odločitev je prava zate, želim pa ti, da jima razložiš zakaj se ti zdi tvoja odločitev tako pomembna, obenem pa ti svetujem, da si odprta tudi za njuno razlago.
Lep pozdrav
Tanja