Najdi forum

Zloraba – uničeno otroštvo

Sem se le odločila, da vam pišem. Vse te zadeve sem potlačila, ampak se na njih spomnila ob samozadovoljevanju, uživala, potem občutila sram in nato gnus ter jok.

Ko sem bila stara 6 let me je zlorabil dedek, me je božal in skozi leta imel neprimerne teme in opazke, nato željo po dotikanjih mojih prsi. Nato sem bila od 12.leta naprej zlorabljena iz strani očeta, najprej dotikanje prsi, fotografiranje, kukanje v mojo sobo, neprimerne opazke,na koncu pri mojih že 16.letih oralni odnos, on meni. S tem se je tudi končalo. O tem nikoli nisva govorila.

Težko je opisati kaj vse se je zgodilo. Še težje moje občutke, ko imaš očeta rad in ga spoštuješ. Obenem je pa ogaben prasec, pokvarjen da to dela lastni hčerki, no ali pa kateremkoli otroku. Povedala sem mojemu trenutnemu partnerju, pa še to ne kdo mi je to naredil. Zakaj ne? Zato, ker sem si v glavi ustvarila sliko kako smo popolna družina in kako sem jaz kriva za vse, ker sem izzivala s svojo zunanjostjo. Če o tem ne govorim se to ni zgodilo. Moj oče uživa veliko ugleda, vsi ga spoštujejo, vsi do zdaj so mi rekli kako imam fajn oćeta. V meni pa tli. Zaupati se nisem mogla nikomur. Ne vem kako naj to rešim. Hodim na terapijo ampak se s tem bojim soočiti, tega ne želim povedati nikomur ker ne želim uničiti družine, maminega življenja. Sedaj sem v naćrtovanju odselitve od doma, ker samo to mi bo dalo duševni mir. Ne vem kako naj razložim, da mi cela moja družina samo potrjuje mojo lastno miselnost o meni. Vsi se mi posmehujejo, da so moje težave nerealne, noben ne ve zakaj imam psihične težave in te niso majhne.
Se kompulzivno prenajedam, imam panične napade, sem odvisna od odnosov, in imam obsesivno kompulzivno motnjo poleg socialne fobije. Bila sem depresivna, verjetno sem še zdaj, glede na to da ne vidim smisla. Vem, da mi bo terapija pomagala, ampak moram biti sama pripravljena to povedati. To pa nisem. Enostavno ne morem tega nositi na svoji vesti. Vem, da nisem nič kriva, prav tako pa zatrdno vem, da mi noben ne bi verjel. Ker je moj oče alfa in omega, jaz sem pa le faliran osebek. Zdi se mi da se mi je oče želel odkupiti z denarjem. Tako pomočjo in v očeh mame to zgleda nesebično, češ poglej ” kaj vse oče naredi zate “.
Jaz pa vem da ima slabo vest, ki si jo lajša. Obenem me je pa tako strah, da bi se komu
kaj zgodilo, kaj spremenilo. Obsedena sem s kontrolo, vedno pričakujem nekaj slabega. Kamorkoli grem si v glavi ustvarim scenarij kaj se bo zgodilo in se sekiram za stvari, ki se sploh še niso zgodile. Občutek imam da se mi počasi meša in ne morem nič narediti zato.
Nekako razmišljam, mogoče je pa boljše, da se mi zmeša, da ne vem zase.
Kako naprej, ne vem. Skrivam se. Sem debela, nesamozavestna. Imam lepega, postavnega fanta, kar niti ni tako pomembno. Razen tega, da sem jaz neprivlačna. Je spoštljiv, ljubezniv, pošten, uvideven, prijazen – vse kar sem si želela. Me je pa konstantno strah, da ga izgubim in s tem točno to počnem.
Ne morem se ustaviti, da ne jem.
Skrivam, lažem in tako ne morem več naprej.
Sem nepoštena do sebe, želim da se moje življenje spremeni in ne vem kje naj začnem. V glavi mi buči na tisoče glasov in jih ne zmorem več. Nisem srečna, nisem mirna. Srce me fizično boli, imam druge telesne težave iz otroštva…

Green_fields , piši mi na [email protected], posredovala ti bom naslov in številko hipnoterapevtke, h kateri hodi trenutno moja hči. Ne rečem, da pomaga vsakomur, ampak moji hčerki, ki je že bila pri nekaj terapevtih, psihologih, psihiatrih,…. ta vrsta terapije pri tej terapevtki pomaga, da prepozna čustva in občutke, in se skupaj “ukvarjata” z njimi. Po drugi terapiji je rekla:”Mami, zdaj pa lahko živim, ampak želim več.” Tako da nadaljujeva terapije. Hčerka je doživela spolno nadlegovanje in ima tudi motnje hranjenja in nekaj socialnih fobij.

Lep dan

Pozdravljena!

Vesela sem, da si se opogumila in napisala svojo zgodbo. Težave, ki jih opisuješ so nekako ” normalne ” za osebe, ki so bile zlorabljene ali napol zlorabljene bi jaz rekla( to pomeni otipavanje, opazke, zabičana tišina, nagrade … ). Sama si veliko stvari povezala in veš, da se ena napeljuje na drugo ali z drugimi besedami, da veš kaj je srž problema.
Tvoj oče, ki ga opisuješ. V očeh drugih spoštovan, prijazen in deloholik verjetno. To je le maska za druge. Za stenami hiše ali stanovanja pa se slika spremeni oz. se spremeni v grozo, ki jo ti doživljaš. Ko opisuješ dogodke ves čas, daš nekako ” vedeti ” kot da si ti kriva za mnogo stvari. Vedeti moraš, da prav NIČESAR NISI KRIVA. NISI KRIVA, če imate doma tak odnos. Prav bi pa bilo, da na terapijah ( kamor hodiš ) poveš stvari. To, da vse tiščiš v sebi, ti nič ne koristi. Še škoduje ti. Zakaj se bojiš spregovoriti ? Česa te je najbolj strah ? Opisuješ, da težko živiš s tem bremenom na duši. Preostane ti samo, da se odpreš. Le s takim načinom si boš počasi pozdravila dušo, razumela marsikaj morda. Lahko posežeš tudi po knjigah, če jih rada bereš. Jih je kar nekaj na to temo. Ko boš začela graditi sebe, boš tudi začela delati na samozavesti. To gre nekako z roko v roki.
Verjeti moraš vase, verjeti, da ti bo uspelo. Začetki so vedno težki, a tisti, ki se jih loti, jih vedno lahko premaga. Ne boj se spregovoriti ti še enkrat polagam na dušo. Začneš lahko sama sprejemati določene stvari in odločitve. Ker samo ti veš, kaj si želiš. Samo ti veš, da si izredno dolgo želiš duševni mir. Pri tem ti mi lahko pomagamo, sicer tako, da te beremo, če boš kaj napisala. Ali pa ti preprosto damo samo ramo za ” zjokat se “. Odločitev je na tebi.

Srčno upam, da se boš opogumila in spregovorila, kajti le to je ključ do uspeha, ki si ga želiš!

lp Maja - moderatorka na forumu za žrtve spolnih zlorab ~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~ Naj ti bo dan s soncem obsijan, z lepimi mislimi obdan in pozitivno naravnan ~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~

PO ČLOVEŠKO se bo vedno razložilo to za bolezen, potrebno psihiatrično oskrbo ali kaj podobnega.
Kar bi morali vedeti, NAM JE ŽE DOLGO ZAKRITO …

KDO stoji za vsem tem, da ta ali katera koli druga ženska ali moška oseba IZVRŠUJE
ta dejanja z načinom da mu je to VŠEČ in kaže željo ali interes za tem,VSE DOKLER…
http://istina.comoj.com/SPREOKRENITESE

LJUDJE,navadni smrtniki bomo tega ali kateraga koli drugega človeka razglasili “PO ČLOVEŠKO” za bedaka,norca, duševno prizadetega ali kaj podobnega
nevedoč za RESNICO katero so vedele mnoge skrivnostno izginule civilizacije, katera je skrivana od mnogih tudi v današnjih časih…

Zavedeni “Vojak” samo izvršuje v podzavesti ukaze svojega “Generala”.

Uporabite Google Prevajalec za prevod,tudi mi ga uporabljamo…
Neobjavljanje Resnice na TEM forumu pa bo sam Greh moderatorja…

KDOR SLIŠI NAJ SLIŠI KDOR NE NAJ BO TUDI NAPREJ GLUH.

Pozdravljeni,

tudi sama imam neprijetne izkušnje spolnega nadlegovanja iz otroštva. Pred kratkim sem bila pri osebne zdravniku, ki mi je dal napotnico (pod nujno), sedaj pa ne vem kam k psihiatru. Koga priporočate iz štajerske regije? Predvsem Maribor in okolica. Prosim za pomoč.

Lep pozdrav

Hi Cloud!
Zakaj ne bi vprašala zdravnika, kam te je mislil napotiti in ali ti koga predlaga? Psihiatri se okvarjajo s psihozami kot sta šizofrenija in bipolarna motnja, psihologi na splošno postavljajo diagnoze, psihoterapevti pa pomagajo skozi pogovor do razreševanja čustvenih težav. Pri terapevtih pa je tako, da imajo različen način dela, tako da moraš ugotoviti, kaj ti je bližje. Osebno mislim, da je prebiranje različnih knjig ali spletnih strani odlična pomoč pri tak odločitvi. Edino kar bi ti svetovala je, da ne vztrajaš pri kakem strokovnjaku ob katerem se slabo počutiš. Poslušaj tisti notranji glas, tudi ko govori potiho 🙂 Veliko sreče pri tvojem okrevanju!

New Report

Close