Jaz zelo rada skrivam stvari in prikrivam nekatere malenkosti. A sem vseeno odkrita in iskrena oseba, kljub temu, da včasih komu kaj izmaknem, na primer svinčnik, da lahko potem to skrijem. Vendar tega ne storim iz koristi. Tudi v šoli so me večkrat vprašali zakaj, a odgovora nisem vedela. Zdaj vem, kriva je psiha. Rada imam nesistematične dejavnosti, ki omogočajo ustvarjalnost. Prav tako imam rada sistematično delo s podatki, kjer so navodila natančno določena. Zato mi je dela v pisarni odgovarjalo. Čeprav pravijo da sem individualist, pa bi jaz že od nekdaj si želim postala terapevtka ali učiteljica. Če sem namreč v pravi družbi, če se gre za delo, sploh takšno kjer so na vidiku težave, ki se morajo rešiti, mi je takšno reševanje všeč. Zato si, včasih težave naredim kar sama z kljubovanjem in nasprotovanjem, vendar nič več od tega. Zaradi tega sem bila v bolnišnici večkrat fiksirana, a takšna pač sem. Zato sem morala iz skupine za osebe z MAS, zaradi govorjenja. Opisala bi se kot polž, počasi, a vztrajno je moj moto. A zadnje čase sem bolj ostani v hišici, skrij se za zidovi, ker name tako vplivata strah in sram, da pričakujem napadalce in se skrivam pred njimi. Včasih pa se mi zdi. da bom jaz nekomu storila kaj slabega. Skušala sem to povedati psihoterapevtki, a na napačen način, zato sem morala iz skupine. Napisala sem ji namreč, da me misli prepričujejo, da ji naj podtaknem tablete v plastenko vode. Zaradi tega vem, da izgledam zelo negativno. drugi pravijo, da je moja diagnoza žlehtnoba. Takrat ko to storim, sem zelo tesnobna in vem da znova rabim pomoč. Kako je s tem? Sem res samo žleht ali gre za kaj drugega?

Pozdravljeni,

nisem vas dojel, da ste žleht, ampak, da morda želite s takšnimi dejanji kaj sporočiti. Tudi sami pravite, da ste takrat tesnobni in rabite pomoč. Morda gre samo za to?

S prijaznimi pozdravi,