Zlati prinašalec-kupim
Bravo bravo ste dojeli, da ni point v papirju, ampak v znanju :))))
papir pač ne omogoča varnosti
Vsaj po mojih izkušnjah je ravno toliko nategnjenih pasjih lastnikov s “papirji” kot brez njih, ko smo nekoč kupovali rodovniškega psa nam NOBEN izmed 6 vzrediteljev, kamor smo odšli na ogled mladičev NI postregel z možnostjo videti očeta in njegovo dokumentacijo
pa še to; pri raznih vzrejnih ocenah je človeški faktor zelo pomamben in takoj ko zadeva temeljiu na “objektivni oceni strokovnjaka” se pojavi maneverski prostor za lobiranjue in “veze in poznanstva” sindrom
pa ne me zdaj vleči preveč za jezik zdravstvena kartoteka, če jo seveda znaš brati, pove koliko bolni so bili straši in če npr. pri dalmatincu ugotoviš naglušnost potem ti lahko vsak priročnik o dalmatincih pove, da je to hiba, ki se pogosto pojavlja pri tej pasmi IN daj e zato genetsko pogojena
Zato je bil moj post bolj v smislu bodočim lastnikom, da naj se prej podrobno poučijo o pasmi, ki jo nameravajo kupiti in ne da zaupajo nekemu papirju
Pri našemu zdajšnjemu psu smo vse to imeli možnost videti vključno s slikami kolkov OBEH staršev, poleg tega nam je vzreditelj dal nekaj številk lastnikov mladičev iz starejših legel in smo imeli možnost potelefonariti in se pogovoriti z njihovimi lastniki
“Čistokrvni” psi brez rodovnika se sploh ne bi smeli prodajati, ampak bi morali vzreditelju poravnati samo osnovne stroške cepljenja, razglistenja, …in naj bo srečen, da mladič dobi dobrega in skrbnega lastnika. Pes, ki ni dobil rodovnika, ga ni dobil iz enega samega razloga: starši niso imeli vzrejnega dovoljenja in to pove vse. Pes brez rodovnika pa je mešanec, pa pika. Poleg tega so takšni mladiči slabo hranjeni, nihče ne poskrbi za cepljenje, razglistenje,…Lastnik psice jih hoče čimprej prodati, da z njimi nima stroškov. In na koncu vsega se “čistokrvna” zlata prinašalka brez rodovnika spremeni v kvazi nemško ovčarko. Bodoči lastniki takšnih psov naj sebi v dobro nikomur ne povejo, kakšne pasme je pes, da se jim ljudje ne bodo smejali. Nikogar ne bom kritizirala, želja po psu in ljubezen do živali in narave nasploh je ena najlepših vrlin vsakega človeka, vendar naj se vsak bodoči lasnik zaveda, da stroški nastanejo po nakupu, pa vse do pasje smrti. Za psa velikosti zlatega prinašalca, z vsemi dednimi boleznimi, ki jih danes ti psi imajo zaradi nepravilne vzreje, pa naj bodoči lastnik še enkrat premisli, če je prav izbral.
To sem povedala iz lastnih izkušenj, kot lastnica krasnega rodovniškega zlatega prinašalca, ki je preminil v starosti trinajst let in pol. Bil je ponosen razstavni pes, eden najlepših predstavnikov svoje pasme, v letih aktivnega razstavljanja si je prislužil najvišje nazive(2.mesto na Best in show na CACIB razstavi). Poleg tega je bil krasen družabnik, z vsemi najboljšimi kakarternimi lastnostmi svoje pasme, vedno z nami in poleg nas, le kadar smo potovali z letalom, je ostal v domači oskrbi.
No, in za konec, sedaj imam tri leta starega mešanca med labradorcem in kakšnim molosem in tri leta staro mešanko samojedko, ki sem ju vzela stara dve leti v zavetišču. Pa ne mislite, da za njiju porabim kaj manj denarja, kot sem ga za rodovniškega zlatega prinašalca!