Zlati prinašalec-kupim
Nisem nič napadala, bi bilo pa dobro, če bi se bodoči kupec najprej pozanimal, kakšni so razlogi, da starši mladiča določene pasme ne dobijo vzrejnega dovoljenja, in kakšne posledice lahko zato nosi mladič in kakšne njegovi novi lastniki. In ponavadi, kadar gre za zdravstvene težave, so posledice katastrofalne tudi za družinski proračun.
Npr. nekaj razlogov, zaradi katerih vzrejnega dovoljenja ne pridobijo zlati prinašalci:
– netipičen značaj glede na zahteve standarda (kakršnakoli oblika agresivnosti ali pretirana plašnost),
– streloplahost
– atipičnost glede na zahteve standarda;
– predgrizavost in podgrizavost; pri kleščastem ugrizu lahko vzrejna komisija odloča ob vsakem primeru posebej;
– mono/kriptorhidi
– odstopanje v višini za več kot 2,5 cm
– težje konstitucijske hibe
– izrazito pomanjkanje pigmenta, mahagonij barva (GR), prevelika belina na prsih ali preveč belih lis po telesu (NSDTR)
– ugotovljena obolelost za PRA, HC, RD, entropium, ektropium, ugotovljeno prenašanje PRA (“carrier”) na potomstvo
– epileptični napadi;
– pse/psice, ki so dokazani nosilci težjih dednih hib, lahko vzrejna komisija naknadno izloči iz vzreje;
Ne vem, če si takšnega psa, ki je npr. agresiven ali pa takšnega, ki trpi za katero od dednih bolezni, katerih zdravljenje je zelo drago, lahko “privošči” veliko ljudi, sploh pri agresivnosti in plašnosti bi se lahko ustavili za dalj časa, če imate otroke?
Nikoli pa mi ni bilo jasno, zakaj se odločati za določeno pasmo, če potem izbereš netipičnega predstavnika?
Toliko o mojem “napadu”, ki to ni bil.
Sicer pa sem tudi sama podnajemnica, pa bogatih staršev tudi nimam. Si pa zato izbiram živali, ki jih moj družinski proračun “prenese”.
Lp, Yo
tigrica, ne govorimo o mešančkih. Govorimo o kupovanju nerodovniških psov, katerih starši zaradi takšnih ali drugačnih hib niso pridobili vzrejnega dovoljenja. Tukaj je velika razlika. A še vedno verjamete, da ji rejci štepajo iz ljubiteljstva? Zakaj pa jih oddajajo novim lastnikom premlade, necepljene, nerazglistene? Pardon, ne oddajajo, ampak prodajajo. Za razliko v ceni, ki ne pokrije niti cene cepljenj, ki jih potem opravite sami, ker jih vzreditelj ni.
Lp, Yo
Mi smo imeli dve kraški ovčarki, prva je imela kravjo hojo ( vnetja pokostnice), druga prekratko spodnjo čeljust, pa ju zaradi tega nismo imeli nič manj radi ( pač nista dobili tistih vzrejnih dovoljenj, prva je bila še prenizka). Drugače, pa če ju ne bi vzeli mi, bi šli pa na inekcijo.
Brigajo me papirji, cepili smo kar je bilo potrebno pa je. Eno nam je lovec ustrelil pri treh letih, drugo pa smo po 15 letih letos junija evtanizirali ( rak) in sedaj mi leži tretja psička pri nogah. Naša mala Bona, ima sicer vse papirje, pa tudi če jih ne bi imela, bi jo ravno tako vzela.
katja, jaz tebe sploh ne razumem. Praviš, da psic nisi parila, hkrati te moti beseda štepanje. Nadalje si napisala, da psov nekateri nimate za razplod in vam je vseeno, kakšni so. Hja, menda ne eni ne drugi niso brezmadežno spočeti.
Sploh pa ne razumem, zakaj se ti čutiš pri štepanju prizadeta?
Lp, Yo
Yo.
Zal mi je. ker vem, da dobro mislis.
Vem, da ti je zal psov, ki so ‘sproducirani’ zgolj v dobicek lastnikov in
potem trpijo razne zdravstvene tegobe vse zivljenje…
Saj …debata ‘z rodovnikom ali brez rodovnika’ nima konca, ljudje (se) ne
razumejo in se lep cas ne bodo. In vem, da je treba vztrajati. In vem, da
ti zelo veliko naredis na tem podorcju.
V temle nizu si bila pa zal kontraproduktivna….ne napadaj prosim te, vsaj
ne ljudi, ki res niso nic krivi, saj dosezes ravno nasprotno, kot si hotela.
In se Katja, ce se beres….rodovnik MOGOCE ni tako zelo vazen, ce ti
tisti, ki ti prodaja mladica lahko pokaze potrdilo o slikanih kolkih (ker je
displazija kolkov izredno pogosta in psi zelo trpijo), ce se temeljito
seznanis s standardi in imas moznost videti OBA starsa…
Zal pa se mi zdi, da je pri neizkusenih prvih lastnikih rodovnik EDINA
garancija, a s psom ne boste imeli hudih zdravstvenih tezav…
Zlatkoti so namrec pasma, ki se je pri nas zelo hitro razsirila in je izredno
popularna….kar je za pasmo najslabse, kar se ji lahko zgodi.
Ker potem brezvestnezi na racun te popularnosti pasmo ‘unicijo’ in
prodajo pod ‘zlatega prinasalca’ vse, kar je slucajno rumeno.
Jaz osebno poznam nekaj ‘cistokrvnih’ zlatkotov, ki nimajo ne oblike
in se posebej ne zlatega znacaja te krasne pasme.
Premisli.
> ja to maš prav ampak mislim da si 4 članska družina ki živi v najemu,in
> ima 2 šolarja težko kupi psa za 100 tisoč,kajne?Nismo vsi bogati,in
> nimamo vsi bogatih staršev kot eni…
1. Zlati prinašalci brez papirjev imajo ceno okoli 40.000 – tudi po 60.000 so jih že prodajali (in prodali). Zlatkota z rodovnikom se da dobiti že za 80 tisočakov. Pa vzemimo razliko med rodovniškim in nerodovniškim 40 tisočakov (pošteno računano!!). Če to porazdelimo na pribl. 12 let, kolikor naj bi pes živel, je to 3.333 SIT na leto pasjega življenja.
3. Mladička MORAMO v prvih mesecih cepiti 3x proti kužnim boleznim in pri 4 mesecih proti steklini. Cepljenja se ponavljajo vsako leto. Eno cepljenje stane pribl. 4.500, steklina pa 7.000 SIT. Pri vestnem vzreditelju so mladički že enkrat cepljeni. Če je cepljena tudi mama, mora nov lastniki cepiti samo še enkrat (pri 14 tednih). Torej prihranimo 4.500 SIT.
Razlika na leto pasjega življenja je samo še 2.958 SIT.
4. Prehrana, nega, vzgoja psa niso odvisne od tega ali ima pes rodovnik ali ne. Za mladega psa moramo kupiti opremo (ovratnico, povodec, krtačo, posode – pribl 7.000 SIT). Mlad pes veliko poje – če hočete, da bo mladiček zrastel v zdravega psa, ga boste morali dobro hraniti – minimalno (!)15 tisočakov na mesec. Pa sredstva proti bolham, kozmetika, tečaj v pasji šoli,…
5. Od tu naprej gre pa vse v prid rodovniškim psom.
Včasih se kateremu lastniku prav nasmehnem, ko pravi “To je čistokrvni zlati prinašalec. Ampak brez papirjev. Jih ne rabimo.” Pes je pa vse kaj drugega kot zlati prinašalec. Barva je ponavadi še prava, vse ostalo pa… prevelik, premajhen, predolg, tenek, plašen, agresiven, hiperaktiven, prekratka/predolga dlaka, ozka glava, kratek rep… Vse sorte se najde pri teh “čistokrvnih” prinašalcih. Dokler je “problem” samo videz, je vse v redu. Lastniki ga imajo radi in prav je tako!
Pravi problem pa nastopi, ko se pojavijo dedne bolezni. Bolezni, ki jih prenašajo psi na svoje potomce – psi, ki se izločajo iz vzreje. In te psi ne dobijo vzrejnega dovoljenja in ne morejo imeti rodovniških mladičev. “Lahko” pa imajo “čistokrvne” mladičke. In verjemite -veeeliiiko je takšnih primerov. Ljudje v vsaki stvari vidijo denar in jim je čisto vseeno, kaj se bo dogajalo s temi psi. Glavno, da psico parijo z najbližjim “primernim” psom in čimbolj zgodaj oddajo mladičke – preden bi se pojavili stroški z dohranjevanjem. Številčno leglo, 300 tisočakov v žep, pa ponovimo ob naslednji gonitvi.
No, ko sem že začela s stroški. Verjemite – če greste z “zdravim” psom k veterinarju, je račun do 5.000 (osnovni pregled za velikega psa), če je pes bolan pa grejo zneski za velike pse od 10.000 do neskončnosti…. Torej – nakupna cena psa je samo kaplja v morje, kar se denarja tiče.
Če vse skupaj povzamem – a ste prepričani, da boste zmogli krepkih 10 tisočakov (bolj realno 15) mesečno za psa?
Če kupujete ZLATEGA PRINAŠALCA, boste morali kupiti psa z rodovnikom. Če bi radi, da je pes PODOBEN zlatemu prinašalcu, pa vzemite brezdomčka iz zavetišča.
Še to – popolnoma nič nimam proti nerodovniškim psom. In nič proti ljudem, ki si želijo pasemskega psa, pa se jim zdi enkraten strošek nakupa previsok. Zelo pa me jezijo brezsrčni REJCI, ki na račun nevednih ljudi in ubogih živali služijo velike denarje. Ali veste, da obstajajo ljudje (osebno poznam!), ki celo peljejo svojo psico na vzrejni pregled – prej morajo slikati kolke, kjer se ugotovi visoka stopnja kolčne displazije (po domače – pes je praktično invalid in ima pri hoji hude težave in bolečine). Vzrejnega dovoljenja ne dobijo, pa psico vseeno parijo, pod pretvezo “nam se ne gre za papirje. Pa nismo hoteli / imeli časa peljati psice na vzrejni pregled. Ampak ona ima rodovnik, oče tudi.” Ali pa celo – “ja, ima vzrejno dovoljenje, samo rodovnikov za mladičke nismo dali delati… ” V najhujšem primeru celo “če želite, lahko dobite rodovnik, samo potem je cena višja. Vam ga bomo kasneje poslali” Malo morgen!!
Yo – nadaljuj! Jaz sem se kar razpisala – če bomo vztrajno ponavljali, bomo pa mogoče vsaj komu odprli oči :-))
sama, se popolnoma strinjam, da sem “padla ven”. Mi je res žal za to, vendar sem se v vsem tem času že tolikokrat spravila razlagat eno in isto, da me na koncu vse skupaj pošteno razjezi.
Zakaj? Pišejo mi na mail npr., dopisujemo si, povem jim kje in zakaj ne kupiti, kakšne so pasti, kaj je (lahko) narobe, na voljo sem za vprašanja 25 ur na dan, ker se mi včasih zdi, da so vzeli zadevo resno. In kaj se zgodi potem? Nobenega klica, maila, nič… Preteče par tednov, nakar paničen klic, kaj vse da je s psom narobe. Seveda potem izvem, da so ga kupili pri prvem preprodajalcu, ki jim je bil pripravljen psa “zrihtati še preden so si ga sploh želeli”.
Zato. Pa nisem edina, ki gre čez to neštetokrat. In vedno bolj me zanima, kam potem gredo takšni kužki?
Lp, Yo