Pozdravljeni,

Imam sina rojenega v 39/1 tednu z napovedanim CR. Apgar 9/9/9. Ob rojstvu je imel slabše predihana pljuča na levi strani, v 6. minuti saturacijo do 75%, zato so ga predihalai z zrakom, saturacija se je izboljšala in potem je bilo skozi BP.

V prvih 3 dneh je bil bolj zaspan. 3 dan se mu je pojavila zlatenica, ker je naraščala (250umol/L) so ga 4 dan dali za 12 ur pod lučko, vrednost je padla na 208 (kapilarno), zato sva odšla domov. Čez 3 dni (starost 1 teden) sva imela kontrolo, kapilarno je bila vrednost 247. Pri starosti 10 dni je imel vrednost 224. Je samo dojen in po 10 dneh je presegel porodno težo.

Dojenček je samo dojen in lepo napreduje, je odziven, hrani se na željo, redko spi 3 ure v kosu, saj se prej prebudi in izrazi željo po hrani.  V treh tednih je pridobil 1010 g. Pri starosti 1 mesec nas je na sistematiki pediatrinja poslala na ponovno kontrolo, ker je še vedno rumen. V pediatrični bolnišnico so mu izmerili vrednost kapilarno in ta znaša 275 (oz 12). Torej je vrednost narasla. Preverili so tudi urin in kri za ostale parametre, vse je bp oz v mejah normale. Glede na to, da normalno napreduje, je odziven, odvaja urin in blato se odločijo naj prideva čez 14 dni na kontrolo. Pediatrinja se za enkrat ne odloči za noben ukrep. Mi je pa sicer predstavila možnost da ga 3 dni ne dojim in mu dajem ali adaptirano mleko ali pa svoje mleko prekuhano na 60 oz 65 stopinj. Na ta način bi mu dali možnost da začnejo njegovi jetrni encimi normalno delovati (sedaj jih verjetno zavira materino mleko) – tako sem razumela pediatrinjo. To mi je predstavila kot možnost in ne nujen ukrep. Sicer pa počakamo do kontrole in se potem po potrebi izvede fototerapija oz nadaljnji ukrepi.

Sedaj ko pregledujem vse izvide in gledam vrednosti, me je malo zbegalo, ker je praktično po 1 mesecu vrednost najvišja. Ali je to običajno za to starost? (pediatrinje tega nisem vprašala, ker nisem imela vseh izvidov pri roki, vseh vrednosti pa tudi ne v glavi). No ta vrednost me sedaj delajo nemirno, nikjer pa ne najdem info kaj je normalno oz v mejah normale za to starost. Skrbi me namreč, da bi lahko previsoka vrednost vpliva na možgane oz kakšne posledice na zdravje otročka.

Kar se tiče predloga pediatrinje o prekinitvi dojenja-ne vem kako bom to zmogla, tudi dojenček je zelo navezan na dojko in name in se mi zdi, da bi bilo to za oba precej naporno. Kakšno je vaše mnenje, glede na opisano situacijo? Bi s prekinitvijo dojenja res lahko pospešila delovanje jetrnih encimov in s tem prej uravnala vrednost bilirubina?

Že vnaprej hvala za odgovor.

Zlatenica je pri novorojenčku – dojenčku “stranski” produkt razgradnje odvečnih rdečih krvničk (ker plod biva v okolju s premalo kisika, ki jih namnoži…) in se nekonjugirani bilirubin (rumeni pigment, ki je netopen v vodi in se mora v jetrih “konjugirati”, da postane topen v vodi in ga lahko dojenček polula) običajno počasi izloča. Kar je narava predvidela kot mehanizem, kako zaščititi nezrele organe dojenčka (zlasti možgane, pa tudi oči, pljuča, prebavila…) pred obiljem prostih radikalov kisika. Nekonjugirani bilirubin je namreč eden najmočnejših antioksidantov. Torej je biti blago ali celo zmerno zlateničen v obdobju po rojstvu celo koristno.

Kje in kdaj je meja, ko se lahko ta pigment prekomerno odlaga v ranljivih tkivih (kar so določeni deli možganov) in jih poškoduje, še vedno ni “kristalno” jasno. Tudi zato se stalno pojavljajo novi in novi točkovniki ter krivulje mejnih vrednosti. Vsaka nova je praviloma manj “stroga” glede ukrepanja kot predhodna. In je po merilih NICE (angleška, po katerih se ravnamo v naši porodnišnici) meja za fototerapijo pri donošenem otroku, ki je star 72 ur (3 dni), ki ni hudo bolan (npr. zaradi sepse, hudega obporodnega dušpenja ipd.) postavljena celo na 300 mcmol/L, od 4. dne (ko je dosežen “plato” in velja za naslednje tedne) pa celo na 350 mcmol/L. Obenem je po 1. tednu bariera med krvjo in možgani slabo prepustna za vse, kar je topno v maščobah – in nekonjugirani bilirubin sploh ni več nevaren. Bolj bi bil lahko moteč razlog za bilirubin – kar je povečan razpad krvničk zaradi kakšnih protiteles in posledična slabokrvnost.

Materino mleko – dojenje zavira izločanje bilirubina, zato so dojeni otroci vedno bolj in dlje rumeni kot zalivančki. Tudi tu je narava imela nek “namen”, zato mene podaljšana zlatenica sploh ne skrbi. Je pa dojenček lepe, malo sončno rumene barve. Seveda pod pogojem, da ni slabokrven in da kaka normalno obarvano (torej zeleno ali rumeno blato, ne belo).

Drži, prekinitev dojenja je bila priljubljena metoda, kako preveriti, ali gre res za učinek materinega mleka ali kaj drugega. Bila – danes nas večina zagovarja dojenje in se sploh ne obremenjujemo z vrednostjo bilirubina. Spet ponavljam – ČE ni drugih spremljajočih sprememb, ki so navedene zgoraj.

Obstoja pa še ena varianta – da imate družinsko pomanjkanje enega od prenašalcev v jetrih, kar imenujemo Gilbertova bolezen. Ki pravzaprav ni bolezen, saj je celo zaščitna (zaradi bilirubina kot antioksidanta naj bi se ti ljudje počasneje starali, imajo manj srčnožilnih bolezni ipd). Potrdi se jo sicer z genetsko analizo – “v praksi” pa na kakšnih sistematskih pregledih, ko vedno ugotovijo malo zvečan nekonjugirani bilirubin. In ko so ti ljudje po kakšnih telesnih naporih (npr. študentskih žurkah) zjutraj videti malo rumeni :-). Le v obdobju novorojenčka so te vrednosti višje.

Torej, brez panike, uživajte v dojenju!

Pozdravljeni,

Sin rojen 1 teden pred rokom, apgar 9, kefalhematom je 3. Dan v porodnišnici presegel mejo za zlatenico, zato je ostal se en dan dlje in bil obsevan samo v posteljici v posebni odeji, ki oddaja zarke…po tej noci je vrednost za zlatenico padla, lahko smo odsli domov. Zdaj je star 1 teden, rumena obarvanost je se vedno prisotna, skrbi nas, da bi se vrednosti povecevale, mi pa ne bi prepoznali…ali bi se morebitno poslabsanje kazalo v kaksnih simptomih, npr  temnejsi urin ( tako je bilo v porodnisnici) ali kaj drugeega? Ali bi svetovali, da ponovno preverimo vrednosti v krvi?  Ali to lahko naredi patronazna sluzba tudi kot smpl.storitev? Zelo nas skrbi da bi prislo do okvare mozganov.

Hvala in lp

Kefalhematom je pogost razlog za daljšo rumeno obarvanost kože – zlatenico, ki pa zelo redko preseže mejne vrednosti, ki zahtevajo zdravljenje – obsevanje z modro svetlobo.

Razen rumene obarvanosti kože in vidnih sluznic ni posebnih znakov za prepoznavo zlatenice. Temen urin pa kaže, da jetra dobro delajo in že izločajo rumen pigment.

Patronažne medicinske sestre večinoma lahko “na oko” presodijo, kateri novorojenčki so preveč rumeni. Samo redke imajo aparat za kožno merjenje bilirubina, ki pa je tudi bolj za oceno, kdaj novorojenčka napotiti dalje – večinoma v ambulanto porodnišnice, kjer so se rodili.

Če ste vi (ali ona) v dvomih / strahu, da je zlatenica visoka (kar je glede na vaš opis malo verjetno, še zlasti če otrok dobro pije, lula in kaka), pa ni kaj – oglasite se v porodnišnici (v večini se ni treba naročiti, itak pa delamo 24-ur na dan 🙂 ), kjer bodo na podlagi vrednosti v majhnem vzorčku krvi presodili, ali so vaše skrbi upravičene. No, tiste, da bi bila zlatenica lahko razlog za kakšno možgansko okvaro, pa kar takoj odmislite.

Pozdrav,

Pozdravjeni,

Hvala za odgovor. Imam pa se eno vprasanje, v porodnisnici smo za kefalhematom dobili hepan gel in navodili da naj mazemo 2x na dan. Danes sem v navodilih videla, da je prepovedana uporaba pri mlajsih od 5 let…zelo smo zaskrbljeni, kaj so lahko posledice?

Hmmm, zanimiva terapija :-).

Posledic ne bo, kakšne koristi pa tudi ne. Do področja pod pokostnico (kjer se je ob natrganju med porodom, ko se plodova glavica drgne in pritiska ob vaše medenične kosti, nabrala kri) nobena maža ne seže in se mora hematom resorbirati (posrkati) sam – oziroma s pomočjo celic v krvi, ki so temu namenjene (“čistilci”). Kar pa lahko traja več tednov ali celo mesecev – hematom je vse manjši, postane elastičen, lahko celo podoben žogici za namizni tenis (se ob pritisku malo “vdre”). Na koncu (morda pri starosti pol leta) lahko še vedno tipljete grebenček ob robu. In vse to je NORMALNO in ne pusti PRAV NOBENIH POSLEDIC.

Srečno!

Zdravo. moj sin je bil rojen 2.7.2024 v 36 tednu. in ima vrednost 224 bilirubina po petem dnevu. mleka ne zavrača in večinoma zaspi pri dojenju. teža pa vedno pada zato so ga dali na infuzijo, zelo sem zaskrbljen in prosim za odgovor. hvala

Vrednost bilirubina, ki jo navajate, je precej pod vrednostjo, ki bi zahtevala zdravljenje s fototerapijo. In je višja predvsem zato, ker vaš fant še ne pridobiva teže. Ker je bil izsušen (in ne zaradi zlatenice), je tudi dobil infuzijo – po kateri se bo verjetno hitro zbudil in pričel pridobivati grame.

Da je slabše jedel (beri: zaspal na dojki), pa ima kup razlogov – je fant (novorojenčice so praviloma bolj zagrete za hrano…) in je nedonošenček. Pa še verjetno prvorojenec :-).

Kmalu bo bolje, očitno dobro pazijo nanj – in bo kmalu doma.

Pozdravljeni,

prosim za pomoč, saj me na vznoter trga od krivde, skrbi.

moja hči, stara 3,5 mesece je bila po rojstvu “zaspanček”. Prvi dan po rojstvu naj bi dojenček imel dovolj hrane še iz matrnice, tako da tudi če se še ne doji, naj nebi bilo nič narobe (tako so mi rekli v porodnišnici).

Moja hči se skoraj nič ni pristavljala (zaradi zaspanosti), še ko se je je, na dojki takoj zaspala. Torej v treh dneh, do dneva ko naj bi šla domov, se je mogoče prisesala 4x pa še to je naredila en-dva potega na podoj (to praktično ni nič hrane). Ker je to moj prvi otrok, nisem vedela koliko naj bi pojedla, se mi je pa 2. dan čudno zdelo, da novorojenček ne potrebuje vsaj malo hrane. Ko sem to omenila medicinskim sestram, so me tolažile češ da je vse ok, če se dojenček prisesa (saj se je, ampak je tako na dojki spet zaspala). Drugo noč se je ponoči jokala kar je bilo nenavadno saj je drugače ves čas spala. Spet sem pomislila da je lačna, čeprav se je takrat tako jokala, da se ni mogla niti prisesati (potem sem obupala, ker sem res mislila (po mnenju sester) da očitno še ne potrebuje “toliko” hrane, nisem pa vedela kaj jo muči). Naslednji dan sem to situacijo z jokom in mojim sumom na lakoto spet omenila sestram, odgovor je bil enak kot prejšnji dan. Ok.

2. dan so bile sestre prepričane da greva tretji dan domov, saj na prvi pogled ni bila nič rumena.

3. dan pa so jo stehtali. Ker ji je teža  padla in je postala rumena, sva ostali v porodnišnici, saj je dobila zlatenico. Takrat so mi “končno” povedali za možnost adaptiranega mleka oz. črpanja dohrajevanja po flaški (imela sem dovolj mleka). Ko smo ji dali flaško, je celo takoj spila. Njena vrednost bilirubina je znašala 303 mcmol/L.  Pod lučko je bila 12 ur.

4. dan je padla vrednost na 190 mcmol/L.

Po tem, ni imela nikoli več težav z zlatenico. Je zelo ješča, super osvaja razvojne mejnike, težavo ima le z “nepravilnim sesalnim vzorcem” (jeziček med ses. drži preveč nazaj) tako da jo le delno dojim, delno AM, saj mi je količina mleka upadla.  Sedaj pri 3+mesecih smo bili napoteni na razvojno ambulanto zaradi občasnega ekstenzijskega vzorca. Tam so mi ob prijavi na prvi pregled povedali, da bomo zaradi vrednosti bilirubina (takrat v porodnišnici) dobili termin prednostno. Kaj to pomeni? Razlog za skrb?

Zanima me, ali ima pomanjkanje hrane po rojstvu, posledično zlatenica lahko resne posledice za naprej? Če bi se takrat poslušala in bolj “borila” da dojenček nebi bil lačen in že prvi ali drugi dan dobila flaško, ali bi lahko preprečila zlatenico in morebitne posledice, ki jih prinaša v prihodnje?

Sem zelo zaskrbljena in se krivim, zakaj nisem vztrajala pri svojem občutku.

Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in se opravičujem za dolgo sporočilo.

Prav po nepotrebnem ste v stiski, nič hudega se ni zgodilo vaši hčerki zaradi odloga pri hranjenju – novorojenčki so zelo “trpežni” in jim kratkotrajno “stradanje” (ki niti ni bilo popolno, glede na vaš opis – tudi če potegnejo pri dojki samo nekajkrat, dobijo do 20 ml tekočine) nič ne škodi. Tudi vrednost zlatenice, ki jo navajate, sploh ni bila tako visoka (po smernicah tik nad mejo za odločitev za fototerapijo). In nikakor ni razlog za “prednostno” obravnavo ali za “ekstenzijski” vzorec.

Torej kar mirno čakajte na “prednostno” 🙂 obravnavo. Ki seveda tudi zna biti stresna, saj dojenčki po pravilu takšnih pregledov in terapij ne marajo. In ko jokajo, so vsi “trdi” in se stegujejo. Še zlasti, če je mama v stresu in strahu – zato vedno svetujem, da greste vsaj prvič na pregled “v paru”, skupaj z očijem. Ki takšne strese praviloma dosti bolje prenašajo.

Srečno!