Morda to ni ravno tema za tale forum, ampak bom vseeno poskusila, ker nisem dobila nic kaj veliko odgovorov na drugih forumih.

Živijo!

Letos prvič kandidiram za neko štipendijo. Štipenditorju moram poslati tudi življenjepis. Kot mi je znano, obstajata dva tipa: en je takšen, v katerem navedeš letnice in bolj po alinejah našteješ vse stvari, drugi pa opisni.
1. Katerega svetujete? Sama mislim, da je morda bolje drugi, ker še nisem toliko stara, da bi imela v življenju veliko izkušenj, kar bi lahko naštevala po letnicah.
2. Ali je pomembno, da napišem tudi svoje hobije?
3. Kaj še naj zajema, poleg predstavitve in obštudijskih dejavnosti, znanja jezikov?
4. Kako naj bo dolg? Koliko znakov? Ne želim preveč dolgoveziti, tudi prekratka ne želim biti.
5. Je pomembno, da napišeš, kje si hodil v osnovno šolo, srednjo šolo?
6. Glede na to, da sem bolj na koncu s študijem, ali naj napišem še s čim sem se ukvarjala v gimnaziji in tamkajšnje uspehe? Ali to morda ni tako pomembno?
7. Kakšen naj bo prvi stavek?

Najlepša hvala za odgovore, boste v veliko pomoč, ker nisem vajena pisati življenjepisov.

Mislim da je najbolje da vzameš kakšno knjigo za slovenski jezik in si tam prebereš življenjepis in svojega napišeš na podoben način.

Saj vem, kako se napiše, sprašujem bolj po vsebinskih zahtevkih, kaj bi bilo primerno. Časi pa se tudi hitro spreminjajo in zahteve postajajo drugačne, knjige zastarajo…

Živijo, Emily!

Jaz ti predlagam življenjepis opisne vrste. Ta je danes tudi bolj moderen, kajti prošnje tipa: “Spodaj podpisana…roj… v kraju…, prosim za…” so danes že močno okorele in dajejo vtis, kot da bi našla vzorec v knjigi o poslovni korespondenci iz leta 1967, si ga shranila v računalnik in nato po potrebi spreminjala samo ime firme in datum.
Vloga naj bi bila kratka, jedrnata in pregledna, a kljub temu naj bi ohranila osebno noto človeka, ki jo piše. Naj dajalec štipendije začuti, da si se potrudila in napisala prošnjo prav zanj in ne da je tvoj življenjepis samo fajl, ki ga imaš shranjenega med “mojimi dokumenti” in ga samo “pejstaš” v vsako svojo prošnjo.
Živ. naj obsega osebne podatke, kot je letnica rojstva (kraj jih nima kaj brigat – če bi jaz pisala, da sem rojena v Črni gori, bi me nihče ne poklical na razgovor ;)), poklic( spet jih nima kaj brigat, v katero gimnazijo si hodila, razen če je bila super elitna), katere jezike obvladaš, kakšne tečaje si naredila…
Seveda lahko omeniš svoje hobije, vendar le, če se skladajo z interesi dajalca štipendije. Npr. risanje, če se podjetje ukvarja z grafičnim oblikovanjem; šport, če gre za izdelovalca teniških loparjev…obiskovanja diskotek menda ne boš omenila 😉
Morebitne delovne izkušnje, pozitivne dosežke v življenju kot so kakšne nagrade za najboljšega mladega fizika lahko mirne duše vključiš, saj take stvari dajo vedeti, da si oseba ki se trudi biti nad povprečjem.
Sestavek naj bo pregleden, uporabljaj nove odstavke, pomembnejše stvari lahko povdariš z boldom (vendar le glej, da ne bo na koncu vse črno).

Kako začeti?
Ena varianta je:

ZADEVA: Vloga za dodelitev štipendije

Javljam se na vaš oglas, objavljen v Delu, dne… . Zelo se zanimam za bodoče delovno mesto računovodje v vašem podjetju ter za štipendijo, ki jo ponujate.
Rojena sem leta … in sem študentka tretjega letnika ekonomske fakultete. Povprečje mojih ocen znaša 9,5.

Druga varianta je malo manj stroga, ker je brez tiste “ZADEVE”, a še vedno daje vtis resne osebe.

Spoštovani!

Dne …. sem v Delu zasledila vaš zanimiv oglas, v katerem ponujate delovna mesta in štipendije mladim grafičnim oblikovalcem.

Zadnji stavek je včasih najpomembnejši, ker se jim tisti “zapeče” v podzavest in po njem si te zapomnijo. Po mojem naj ne bi bil preveč proseč: “V upanju na ugodno rešitev…” Pa tudi spet ne preveč egocentričen: ” Nestrpno pričakujem vaš pozitiven odgovor…”

Vaše podjetje vidim kot zelo perspektivno tako na slovenskem trgu, kot v bodoče na evropskem. Zelo me bo veselilo, če mi boste ponudili priložnost sodelovanja z vami.

Lep pozdrav!

Lep pozdrav tudi tebi in upam, da sem kaj pomagala.