Ni še mesec dni odkar sem izgubila moža. Umrl je nepričakovano. Bolečina je še toliko večja , ker sva v septembru svojo dolgoletno zvezo potrdila z poroko. Niti se nisem še dobro pobrala  po tej težki preizkušnji, niti ne vem kdaj se bom, sem včeraj bila soočena še z izgubo  dolgoletne službe iz poslovnih razlogov. Ne vem zakaj se mi letos dogaja takšne stvari, zakaj sem postavljena pred tako velike preizkušnje. Ne morem jokati, ne morem nič, prazna sem brez občutkov, brez ciljev. Je morda najbolje da tudi sama zaključim vse skupaj. Ne vem zakaj se je vse obrnilo proti meni, celotno vesolje, kaj mi želi sporočiti, da nisem vredna. Tukaj je še sin , ki zelo trpi ob vsem tem. Bil je priča v obeh primerih. Kaj naju še čaka. Trenutno sem na dnu ne vem kaj bo z nama. Izgubila sva ljubljenega moža in očeta zdaj se socialno varnost. Sprašujem se zakaj in ne najdem odgovora. Zgolj tišino.

Pozdravljeni,

vaša izkušnja je globoko boleča in žalostna. Izgubiti svojega moža tako nepričakovano in nato še službo je velikanski udarec, ki bi potrl vsakogar. Vaši občutki izgube, žalosti, praznine in obupa so popolnoma naravni in razumljivi odzivi na takšne težke dogodke v vašem življenju. Vaša težava pri izražanju čustev in joka je lahko del naravnega obrambnega mehanizma, s katerim se vaš um ščiti pred preveliko čustveno bolečino. Pogosto se v takih trenutkih pojavijo vprašanja o smislu, vrednosti in prihodnosti, kar lahko sproži globoko osebno refleksijo in občutek eksistencialne krize.

V tem času je ključnega pomena, da si dovolite čutiti in izražati svoja čustva, ne glede na to, kako kaotična ali težka se vam zdijo. Prav tako je zelo pomembno, da poiščete podporo – bodisi preko terapije, podpornih skupin ali zaupanja prijateljem in družini. Vaš sin prav tako potrebuje podporo, saj kot otrok morda težje obdeluje in razume svoja čustva v teh težkih trenutkih.

Čeprav se vam morda trenutno zdi, da ni izhoda, je pomembno vedeti, da je to del procesa žalovanja in prilagajanja na nove življenjske okoliščine. S časom, potrpljenjem in sočutjem do sebe se boste sčasoma lahko soočili s temi izzivi in našli pot naprej. Če se pojavijo misli o samopoškodovanju ali samomoru, je nujno, da takoj poiščete strokovno pomoč. To je znak ekstremnega stresa in bolečine, in pomoč strokovnjaka je v takih primerih ključnega pomena.

Ne pozabite, da ste vredni ljubezni in podpore, ne glede na to, kako težka je trenutna situacija. Vaša moč in sposobnost, da ste do zdaj preživeli te izzive, pričata o vaši notranji odpornosti, tudi če se vam včasih ne zdi tako.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj