Življenje samske mame z dojenčkom
Ni to, da ne razumeš, pač pa si še ena v vrsti takih, ki se trkajo po prsih v smislu “jaz sem zmogla, kaj se ti pritožuješ”. Ne verjamem ti, da nisi niti enkrat imela krize, niti enkrat da te ni spodneslo, da bi si zaželela trenutek pomoči. Menim, da je ni herojke, pa samska, z možem ali celo četico babic zadaj, ki bi v določenem trenutku ne pomislila “fak, kako sem jaz utrujena”.
Močno me spominjaš na mojo prijateljico, ki mi je očitala, ko še niti noseča ni bila, da nas, nosečnice, preveč zavijajo v vato, da nosečnost ni bolezen, da je to naravno stanje, pa je v trenutku ko je ugledala plus na clearblue skočila na kavč, dvignila noge in se pustila strežt 9 mesecev, poleg pa tarnala kako je boga. Samo zdaj se ona vsega tega nekako…hmm…sploh ne spominja…
Če me spomin ne vara, potem novopečene mamice prvih nekaj tednov naj ne bi hodile ven, sploh pa ne po nakupih, razen če je sedaj drugače. Jaz sem šla pri prvem otroku prvič ven (v trgovino) po štirih tednih in sem komaj prikrevsala do tja, ker sem imela veliko šivov. Pri drugem je bilo malo bolje, ampak brez moža si teh prvih tednov ne znam predstavljati, no pa tudi vseh naslednjih ne. Zato te draga Sivomodra občudujem in seveda vse ostale samske mame, in pa čim bolj izkoristi pomoč prijateljev, mogoče bi pa tudi oče lahko kaj več pomagal.[/quote]
Reci, da se hecaš, prvič sem rodila pred 14-timi leti, bila tudi šivana, ampak, ej – ker je bilo zunaj toplo in lepo, sva šli z malo ven po petih dneh – najprej le okoli blokov, kasneje dlje.
Z njo sem šla v trgovino, povsod. Zakaj ne bi?
Mož je dopoldan delal, popoldan je bil na predavanjih, ponoči se je učil – pa nam je zneslo.
Ko sem kuhala, sem skuhala za večkrat in dala v zamrzovalnik, tako sem kak bolj utrujen dan vse le pogrela. Čistila in prala sva, ko sva utegnila, pa je šlo.
Tejel mamici bi rekla – punca, ne kompliciraj.
Olajšaj si vse delo – otroka kopaj v kopalnici, ne delaj znanosti iz nege in zaupaj svojim občutkom – ne pusti, da te mediji prestrašijo.
Pa srečno!
:-))) Mati, kave bi! ;-)[/quote]
Nak, motiš se. Če malo prečekiraš frekvenco s katero se Yo oglaša na MON in vključiš poleg še službo, vsakodnevne obveznosti, gospodinjstvo ipd, ti je kaj kmalu lahko jasno, da
a) ali je babica pri roki
b) je otrok totalka prepuščen samemu sebi
c) najverjetneje – je otrok totalka prepuščen samemu sebi ter še par bolhastim psom
vsem mamicam samohranilkam: vsa čast!!
sploh v obdobju dojenčka. sama imam doma 7 mesečnico in 5 letnika. ker sem želela biti popolna monovka (kot se nekatere tukaj opisujejo) sem skrbela za vse čisto sama. otrokov oče dela, dela in še enkrat dela. potem te pa stvar pripelje na rob obupa in živčnega zloma in vidiš, da je starševstvo za DVA. ko sem se tega naučila sem se naučila tudi prositi za pomoč. v mojem primeru moža, ki sedaj čisto lepo pomaga in je zgaran. ajej, a jaz pa prej nisem bila?! v tvojem primeru pa vključi v redno tedensko skrb očeta, pa tudi starše, obojne, čeprav so iz sosednjega kraja, niso z marsa, slovenija je mala.
pa srečno!!
Pozdravljena!
Če si kje iz okolice Lj ali v Lj, sem ti pripravljena pomagati,če seveda želiš!
Javi se!
Tko btw. Babica mi ni pri roki, psi niso bolhasti, sem mama samohranilka. Kako je z otrokom, pa ne vem, očitno sem toliko nesposobna, da v vseh teh letih nisem uspela opazit, da bi bilo kaj narobe. Za razliko od požrtvovalnih mam, ki vsako jutro odprejo temo, kolko štumfov morajo otroku obut in kakšno kapo poveznit na glavo :-p
tudi sama sem dala to skozi, čist sam. pa ni tak bav bav, meni osebno je bilo še lažje ko je bil otrok star do 1 leta. No, razen neprespanih noči seveda. Pač čimmanj kompliciraj, kosilo naroči npr. v šoli, za 3 e ga dobiš, torej prihraniš čas za kuhanje, pač kaj delaš se pogovarjaj z otrokom, jaz recimo sem ga mela skoz zravn, tud na wc ju pa pri sesanju, kuhanju…pač je sedel v jajčki ali v stajici pa opazoval. Meni je bilo obdobje od 1-3 let bistveno težje, tukaj se ubadaš z tem, da si zopet v službi, pa bolan otrok, izpadi trme, pazit moraš na vsak korak saj ti mimogrede kam odtava ko ti npr. vzameš vrečke iz avta ipd. Tako da, sedaj še uživivaj, prave težave te še čakajo:)
:-))) Mati, kave bi! ;-)[/quote]
Nak, motiš se. Če malo prečekiraš frekvenco s katero se Yo oglaša na MON in vključiš poleg še službo, vsakodnevne obveznosti, gospodinjstvo ipd, ti je kaj kmalu lahko jasno, da
a) ali je babica pri roki
b) je otrok totalka prepuščen samemu sebi
c) najverjetneje – je otrok totalka prepuščen samemu sebi ter še par bolhastim psom[/quote]
Ja, se strinjam. Na vprašanja okoli cuckov, ji nikoli ni težko odgovarjat. To dela potrpežljivo, s stilom. Glede otrok pa ji je vse odveč. Mi je čist jasen njen način lajfa.
Avtorica sivomodra,
sem tako kot ti bila sama, v nosečnosti si je partner omislil drugo žensko, tako sem takoj po porodu ostala sama, tudi v službi je kazalo slabo, saj sem vedela, da se s porodniške ne bom mogla vrniti v službo ker je bilo vprašanje dneva, kdaj bo šla firma v stečaj. Starši pa so bili daleč, daleč, bila sem takrat tudi brez avta………
In, sem preživela, je bilo hudo, so bili dnevi in noči, ko sem bila vsa zabuhla od joka, neprespanosti, skrbi, žalosti, vsega je bilo…
Tako da, te čisto razumem, bodi srečna tako kot sem tudi jaz bila srečna in hvaležna, če je prišla kdaj soseda za 1 uro, ali prijateljica, ali nekdo da mi je pač pomagal. Počasi, počasi je vse šlo in minilo….
1. Saj bo
2. Sama si se odločila seksati z vesoljcem
3. Saj bo
4. Sama si se odločila obdržati otroka
5. Saj bo
6. Sama si se odločila prenehati dojiti, raje izgubljaš čas s pripravljanjem prilagojenega mleka
7. Saj bo
8. Prosi patronažno naj pride večkrat
9. Saj bo
10. Sama si se odločila, zato nosi posledice!
Če me spomin ne vara, potem novopečene mamice prvih nekaj tednov naj ne bi hodile ven, sploh pa ne po nakupih, razen če je sedaj drugače. Jaz sem šla pri prvem otroku prvič ven (v trgovino) po štirih tednih in sem komaj prikrevsala do tja, ker sem imela veliko šivov. Pri drugem je bilo malo bolje, ampak brez moža si teh prvih tednov ne znam predstavljati, no pa tudi vseh naslednjih ne. Zato te draga Sivomodra občudujem in seveda vse ostale samske mame, in pa čim bolj izkoristi pomoč prijateljev, mogoče bi pa tudi oče lahko kaj več pomagal.[/quote]
Reci, da se hecaš, prvič sem rodila pred 14-timi leti, bila tudi šivana, ampak, ej – ker je bilo zunaj toplo in lepo, sva šli z malo ven po petih dneh – najprej le okoli blokov, kasneje dlje.
Z njo sem šla v trgovino, povsod. Zakaj ne bi?
Mož je dopoldan delal, popoldan je bil na predavanjih, ponoči se je učil – pa nam je zneslo.
Ko sem kuhala, sem skuhala za večkrat in dala v zamrzovalnik, tako sem kak bolj utrujen dan vse le pogrela. Čistila in prala sva, ko sva utegnila, pa je šlo.
Tejel mamici bi rekla – punca, ne kompliciraj.
Olajšaj si vse delo – otroka kopaj v kopalnici, ne delaj znanosti iz nege in zaupaj svojim občutkom – ne pusti, da te mediji prestrašijo.
Pa srečno![/quote]
Prav nič se ne hecam, res ne vem zakaj bi se in rodila sem januarja, ko je najbolj mraz, mogoče bi bilo kaj drugače, če bi rodila spomladi ali poleti. Da bi šla pa s tako majhnim dojenčkom v trgovino, mi pa še na misel ni prišlo. In moram rečt, da še sedaj ko vidim kakšno mamico in očija z enomesečnim dojenčkom v nakupovalnem centru, me prime, da bi ju vprašala, če ni mogel eden ostat z njim doma, ker mislim, da jim tam ni prav nič prijetno.
Ne vem, Yo, kaj je hujše, al požrtvovalna mama, ki na MONu sprašuje, kolko štunfov otroku obut, al takšna, ki ima toliko cajta, da celotno nedeljo (plus še kakšnih 300 dni v letu!) posveti bedastim replikam na enem forumu. Verjamem, da ne veš, kako je s tvojim otrokom, ves dan pisati na MON in se ukvarjati z naraščajem je očitno neizvedljivo tudi za supersposobno Yo.
Ne vem, Yo, kaj je hujše, al požrtvovalna mama, ki na MONu sprašuje, kolko štunfov otroku obut, al takšna, ki ima toliko cajta, da celotno nedeljo (plus še kakšnih 300 dni v letu!) posveti bedastim replikam na enem forumu. Verjamem, da ne veš, kako je s tvojim otrokom, ves dan pisati na MON in se ukvarjati z naraščajem je očitno neizvedljivo tudi za supersposobno Yo.[/quote]
pa še s cucki:=)