Frca, jaz sem za! Kdaj, kje,…

Jaz pa vsem staršem priporočam Milivojevićevo knjigo MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE in morda bodo vaši otroci postali malce manj moteč element za ostalo okolico.

Število privrženk “raje imam psa” se veča.
Jaz sem med njimi.
Danes najboljša tema, prav zanimivo vas je brati. Frca, Raje ima psa, Še ena, ki ima raje psa.

Ah, zmeraj znova nasedete.

Se strinjam z mnenjem Frce in “raje imam psa”. Me pa žalosti, da je še vedno toliko ljudi, ki ne sprejme drugačnega mnenja.

V soboto na meji na Dragonji, seveda.:)

Ne pozabit tistih pooblastil za mulce, da jih bosta lahko “rada imam psa” in “še ena ki ima rada psa” peljali čez na letovanje. Založili ju bomo z vzgojno literaturo, seveda po tem, ko bomo pojedle segedin in spile pire. To bo njun preizkus glede odpiranja agencije za varuške.

Aja, ob 10. zjutraj v soboto. Jaz bom tista, katere starejši mulc bo pasel mulo, ker je spet moral z nami na počitnice, tamala bo pa kričala na ves glas, da hoče sladoled in to takoj!! Potem pa spuščanje po toboganu! Uh, vsaj za en teden se bom spočila od sitne mularije.

Hvala, rada imam psa in še ena ki ga ma rada, resnično. Sta punci na mestu in delujeta v dobrobit človeštva.:)

mene je zmotla samo ta razsvetljenost,bi jo tolk po riti zdele,če bi bla kje blizu mene,vam bom dala razsvetljenost ,vsi so danes neki razsvetljeni,kam gre ta svet.

Moja zgodba je malo drugačna. z možem sva že 28 let skupaj. V začetku nikakor nisva mislila na otroka, načrtovati sva ga začela šele po skupnih, polnih, aktivnih, polnih potovanj … 12 letih. Pa nikakor ni uspelo. Nekaj let agonije, pa ne zato, ker bi imela občutek, da moram imeti otroka, ker je tako prav, ampak sem si ga preprosto želela. Morala sem se navaditi na misel, da bova sama. Sprejela pa nisem. In pri 43 letih je uspelo. Pripeljali smo ga z letalom. Kar naenkrat je hiša postala res dom, življenje se ni postavilo na glavo, ampak na noge. In naš mali sonček, ki se včasih dere, sitnari, tečnari je najlepše, kar se mi je v življenju zgodilo. Vsak dan se sprašujem, kako sva lahko živela brez njega (čeprav je bilo življenje, ki so ga nama drugi zavidali).
In tista, ki otroka noče, naj ga nima. Tudi tako je prav, vsaj zanjo. Ne vem pa, zakaj svoja nasprotovanja do otroka izražajo z utemeljevanji polnimi gneva in dokazovanja, kako nekaj slabega so otroci.
Ja no, pse imam tudi rada, a sem bila vedno preveč komot, da bi ga imela …

Razjokala se bom od tvoje zgodbe. Kako ganljivo.

In zakaj ne bi smeli biti otroci za nekoga nekaj slabega. Jaz nisem zasledila nobenega gneva. “raje imam pse” je samo napisala, da so ji otroci grdi, tako kot si ti napisala, da je tvoj mali sonček. Kje je razlika? Sprejmite že drugačno mnenje.

Jaz se pa tu podpišem.

Tudi jaz dam kapo dol pred ljudmi, ki se zavedajo svojih želja in ne podležejo pritiskom okolice.

Sama sem si otroka želela in pri 18ih bila postavljena pred dejstvo, da ga zelo verjetno ne bom imela. Pri 33ih pa mi je le uspelo:)
Na začetku sem bila žalostna, depresivna, jezna in še kaj. Kasneje sem pač sprejela bolezen in usmerila življenje v druge stvari. Ves čas smo poiskušali ni pa bila nosečnost center življenja.

Zelo je hudo, če si otroka želiš in ga ne moreš imeti. Zelo hudo pa mora biti tudi tistim, ki si otroka ne želijo in ga imajo, ker se pač tako spodobi.

Ti ki imajo otroke na silo,zaradi statusa,ti rabijo psihi.pomoč.Sigurno

Jaz se pa tu podpišem.

Tudi jaz dam kapo dol pred ljudmi, ki se zavedajo svojih želja in ne podležejo pritiskom okolice.

Sama sem si otroka želela in pri 18ih bila postavljena pred dejstvo, da ga zelo verjetno ne bom imela. Pri 33ih pa mi je le uspelo:)
Na začetku sem bila žalostna, depresivna, jezna in še kaj. Kasneje sem pač sprejela bolezen in usmerila življenje v druge stvari. Ves čas smo poiskušali ni pa bila nosečnost center življenja.

Zelo je hudo, če si otroka želiš in ga ne moreš imeti. Zelo hudo pa mora biti tudi tistim, ki si otroka ne želijo in ga imajo, ker se pač tako spodobi.[/quote]

Vidi šta su mi uradili od pjesme, mama :-)))))))))))))
Ej, Mojsa, ampak nekaj odgovorov si pa dobila, ane. Sedaj pa je še mal debate levo in desno, kaj češ, ne smeš preveč zamerit.

Bi lahko bili malo manj zajedljivi, lepo prosim, drugače imam preveč dela.

Ker če nimam časa preprosto brišem celo temo, tokrat sem preletel sporočila in sem brisal samo nekatera. Saj vem, da bodo tisti jezni name, ampak moje mnenje je, da ne znate izražati mnenj, kajti nekaj je lepo izražanje drugačnega mnenja, nekaj pa je biti zajedljiv in provokator nalašč.

primož

Joj kak ste zasitnarile. Jaz se strinjam z Še ena, ki ima raje pse.

Tudi jaz imam zeloooo rada živali, niso pa mi preveč všeč otroci. In jih zato ne bom imela. Če pa komu niso všeč psi, jih tudi ne bo imel.

Jaz ne razumem kako lahko ima nekdo več kot dva otroka. Oni pa ne kako to, da jih jaz nočem. In se ne trudim niti razumeti drugih. Kaj naj imam otroke samo zato, ker se nekomu zdi prav, da jih imam?

Življenje si predstavljam že od majhnega kako naj bi približno bilo, in v njem ni bilo nikoli otrok. Sem res antitalent za otroke.
Pes mi čisto zadostuje, pa če kdo to razume ali ne. Z njim grem na sladoled, morje, sprehod, na obiske, piknike…….
Zame je pač on moj sonček, tako kot za nekatere otrok. Pa še vedno slišim kako mi govorijo, da jih bom imela, pa kaj bom zamudila, kako je to lepo…..Grozna no! Vsak živi kakor on hoče in če hoče nekdo živeti drugače je pač tako. In nekateri mislijo kaj vse bom zamudila, koliko srečnih trenutkov, kot je ena napisala. Kako pa ve,š da bi to bili zame srečni trenutki? Saj jaz ne čutim tako kot ti. Zame bi to bilo siljenje v nekaj, česar si ne želim.

Jaz vem, da bom bolj srečna brez otrok. Meni je bistvo izobrazba in potem dobra služba. In da v življenju počnem to, kar me veseli.

Lep dan vsem. In nehajte že z tem zakaj nima kdo otrok, zakaj jih ima nekdo 5, zakaj nekdo to, zakaj nekdo ono……. Zato ker on misli in čuti drugače. Pika.

Če bi vsi tako napisali sporočilo, ne bi bilo nič narobe. Ampak debata je ponavadi podobna tisti zgodbi o dveh vernikih, en je kristjan drugi je musliman, ampak pobila pa bi se med sabo, da bi drugemu dokazala, katera vera je boljša.

še vedno bi se oba pobila in to jima je edino skupno od njihove vere.

primož

Upam, da boš tako mislila vse svoje življenje, ne pa, da boš kot 40-letnica tekala okrog zdravnikov in moledovala za umetno oploditev. Ne želim ti niti tega, da bi se tvoj mož nekoč premislil, poiskal drugo, ker si bo pač zaželel otroka, ti pa boš prestara. To so resnične zgodbe.

Glede tujih otrok, ki te nevrirajo, boš pač morala potrpeti ali oditi na samotni otok.

Vsak se mora zavedati, da vsaka odločitev lahko potegne za sabo določene posledice in jih tudi sprejeti, če se zgodijo. To je čisto neodvisno od vsebine te odločitve.

Uffff koliko nerazumevanja.
Jaz pa razumem tiste, ki si ne želijo otrok in tudi tiste, ki jih imajo pet. V oboje se lahko vživim, sicer malce lažje v tiste, ki si ne želji roditi otrok kot tiste, ki se odločijo za pet svojih otrok, a vendar, do nobenih nimam slabega mnenja, težje pa razumem provokatorje in tiste, ki npr. ne razumejo nekoga, ki bi rad šel s 14 dnevnim otrokom v nakupovalni center, hkrati pa razumejo nekoga, ki o večini staršev piše izredno slabšalno in še slabše piše o vseh majhnih otrocih.

Točno to je oznanila meni tudi moja prijateljica – namreč, da ne bo imela otrok. Sama sem bila ob njenem monologu modro tiho. Kasneje pa se je izkazalo, da ne da noče, ampak ne more imeti otrok – zaradi zdravstvenih problemov v preteklosti. Kot bi brala Austerjevo knjigo Leviatan.

Tako še sedaj vsem oznanja, kako je fino biti brez obveznosti… – a obenem je vsa navdušena nad svojo nečakinjo. Nekatere bežne znance lahko “slepi” s svojo kariero; tisti, ki pa smo ji bolj blizu, pa še kako razberemo njeno stisko…

Tako da ne smemo vsake izpovedi vzeti za čisto zlato!