Ne vem kako naj začnem.
Da se malo predstavim. Ločen, en otrok, še mlad. Dejansko, otroka vidim, za moje pojme premalo. Poleg tega se moram dosti prilagajat mami njegovi, ker sama mi ga noče dat, takrat ko jst hočem, ko ona hoče, je pa treba ga v varstvo sprejet. Kar mi ni težko. Ampak vseeno, malo nepošteno.
Nisem se niti pogljabljal v ta internet in tudi nisem vedel da obstajajo forumi, v katerih se lahko takole “pogovoriš” oz. poveš kaj te muči in ljudje povejo svoje mnenje. Ko sem prebral malo tem, sem se odločil da tudi sam nekaj napišem.
Hja, ta ločitev. In to, ker ne morem videt otroka vsak dan, me je res. Pokopalo, psihično. Fizično sem se še nekako obdržal v formi z delom, da sem zaslužil za sebe in otroka.
Ta ločitev me je tudi spremenila. Nekako, v glavi sem začel premlevati vse dogodke v svojem življenju, in tudi z opazovanjem drugih prišel do zanimivih zaključkov s čim se da ljudi primerjat in tudi kako se vse spreminja skozi čas (odnosi, ocenjevanje ljudi, itd.).
Skratka, o tem sem se pogovoril z dvema najboljšima prijateljema, s katerima sem šel skozi puberteto, najstniška leta, in tako dalje. Oba me nista razumela in sta se mi smejala, ko sem povedal kaj se mi dogaja v glavi. Jasno, onadva seveda uživata življenje, nimata takih obveznosti kot jaz, niti jima nisem zameril.
Potem sem pa, čeprav nikoli verjel da se bo zgodilo, spoznal njo. Razumela me je, čeprav sem ji pisal in tudi v realnosti razlagal o svojem mišljenju tudi po 15 minut skupaj. Vsakič je bila fascinirana. In tudi to pokazala, povedala. Čeprav je starejša 5 let, pove, da razmišljam dost bolj odraslo, kot zgledam.
Ampak ne samo to, tudi hobiji najini so se ujemali. Dostikrat sva šla na sprehod, tenis, plavat, predstavil sem ji par svojih hobijev ki jih še ni poizkusila in so ji bili všeč, tudi moji prijatelji jo sprejmejo. Jaz sem pa zaradi svojega filozofiranja, postal nekako. Odtujen. In tudi, ona sprejme dejstvo da imam otroka in tudi je ne moti, ampak ker živiva dosti narazen se ne vidiva prav pogosto. Jaz pa seveda rabim čas tudi za otroka, kar nje ne moti, ampak vseeno se ne moreva videti, toliko kot bi jaz želel, ona je itak vedno za če jo kam povabim.
Najine niti so se spletle v prijateljstvo. Dosti trdno. Ki temelji na pogovoru in hobijih, ki se jih odločiva opravljati skupaj.
Ubistvu ona mi je pokazala kako se je dobesedno “imet fajn”. Čustev do nje pa še nisem razjasnil čisto. Nevem, je to ljubezen, prijateljstvo. Nevem.
Če bom ugotovil da je to malo več kot prijateljstvo in če se bom odločil to ji povedati in če bo ona to sprejela me je pa strah, priznam, da ne bom mogel skombinirati življenje z njo in z otrokom, in da bo ona trpela z mano, ker ne bom imel dovolj časa zanjo,. Tako da ja, v preteklem času, cca. polovici leta, se mi je zgodilo res veliko stvari, ki so mi postavile razmišljanje o življenju na nek drug tir. Nevem, nekako živim dost zanimivo življenje, samo zaradi ene osebe. Hm, kakšen nasvet?

uzivaj, prepusti se toku zivljenja, ne razmisljaj prevec ker lahko v GLAVI prevec zakompliciras 😉 vidim da ti punca nekaj pomeni tako da spoznavaj jo, uzivajta v stvareh… daj ji vedit da ti je do nje, drugo se bo vse samo odvilo..in nikar ne bremzaj zaradi otroka, ker utegnes zaradi takega misljenja zafrknit vse lepo. ce ona sprejema tega otroka, se nimas pa sploh nic bat. je vse novo ti, zivljenje se ti je v hitrem casu obrnilo na glavo, vendar vseeno ne izgubit stika s tlemi zaradi teh nenadnih sprememb in zavrect zensko s katero,kot razberem, se vec kot odlicno ujameta.

zaenkrat toliko na kratko, ker vem da bos dobil super strnjene odgovore v bistvo od ostalih 🙂

srecno!

izgubiti nimas kaj, lahko le pridobis 🙂

Napreduj v treh korakih;

1.) Ne vem, ne vem, ne vem, ne vem, ne vem, ne vem, ne vem, ne vem, ne vem, ne vem, ne vem, ne vem,…

Piše se narazen! Tole treniraj za začetek.

2.) Potem začni komponirati preproste stavke, kot recimo;
Ne vem, kaj bi sploh rad povedal, ali;
Ne vem, kaj bi rad vprašal, res ne vem, ipd.

3.) Nato si izmisli kaj bolj prepričljivega.

Bo šlo?

P.s.: Mater, tud življenje, ah to življenje ni več, kar je bilo…

Marinec.si nam sporoča, da je natreniral:
Vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem, vse vem…….

Mater, da nisi to preveč vneto treniral in ti je stopilo v glavo?….. :))))

Ko enkrat vse veš, potem se ti vsi drugi zdijo lažnivci. Kaj to potem pomeni, da dejansko so vsi lažnivci? Razen tistega, ki vse ve? Hmmm… :))
Kaj pa če se na svetu najde še en tak, ki vse ve in se sreča s tem ta drugim, ki vse ve? Kdo potem ve več?

Kako si ti videl ta forum? Resno vprašam.

Kako si ti videl ta forum? Resno vprašam.[/quote]

Resno vprašanje zahteva resen odgovor. Ker marinec je vedno resen, razen, kadar se šali, zato podajam resen odgovor, ki sledi iz napisa nad vhodom v ta forum in kjer sem podčrtal bistveno, dvopičje:

Življenje, ah to življenje
So trenutki, ko smo srečni, ure, ko smo zadovoljni in dnevi, ki jih moramo preživeti. Vprašajmo, svetujmo in poklepetajmo o stvareh, ki se nam zdijo pomembne.
Svetovalec na forumu: Boštjan Topovšek, NLP Mojster Coach, PEAT procesor.
Za njegov nasvet v naslov teme dopišite “Boštjan”

Torej, videl sem ta forum kot nek resen forum, kjer se predelujejo resne in pomembne teme. Za čvek obstaja celo več forumov na Monu, ki bi jih racionalen človek združil v enega samega, razvedrilno-čvekaškega. Škoda bi bilo, če bi se lahko temu združenemu razvedrilno-čvekaškemu forumu zaradi padca kvalitete pridružilo tudi Življenje, ah to življenje.

Upam, da je obrazložitev dovolj jasno podana.

Da ne bo šla tema čisto v franže.

Mashed, ti uživaj, probleme pa boš reševal takrat, ko jih boš dejansko imel. Ne se sekirat na rezervo. Gotovo tudi sam poznaš zveze, ki so kljub mnogim manj ugodnim okoliščinam preživele, pa tudi take, kjer je bilo na videz vse idealno, pa ni šlo. Jaz vem, da bi za svojega moškega naredila vse in bila pripravljena prenesti marsikaj (in tudi sem – delal je v tujini, tukaj je imel otroka od prej, jaz tudi otroke – pa sva nekako skombinirala, sicer stokrat prekinila vmes, pa sva spet našla pot eden k drugemu in danes stvari funkcionirajo).
Ko boš pripravljen na novo zvezo, se ti tudi tako imenovane ovire ne bodo več zdele tako visoke. Si pa super, da misliš na otroka – nikoli ga ne postavi na drugi tir, pa če te bo snubila sama Kate.