Zanima me, kako funkcionirajo ljudje, ki so na metadonu. Kot sem ugotovila, le redkim uspe priti z metadona brez drugega zdravljenja. Nekateri pravijo, da je odvisnost od metadona primerljiva z odvisnostjo od cigaret in da takšna oseba lahko ima “normalno” življenje. V mojem okolju so metadonci postali starši, nekateri redno delajo, vsi pa govorijo da so npr. ameriški predsedniki bili na metadonu in zaenkrat ne razmišljajo, da bi rešili odvisnost od metadona.
Zanima me tudi, kako naj se mamica, ki je na metadonu, odloči za drugo obliko zdravljenja npr. v komuni. Zdi se, kot da starševstvo na nek način onemogoča reševanje odvisnoti – ali pa sama pri tem že uporabljam argumente odvisnika?
Prosim za izkušnje in mnenja.
Lep dan