Z zdaj pokojnin možem sva si pri njemu doma, v hiši njegovih staršev uredila stanovanje v mansardi. Vlagala sva oba, pomagali so nama tudi njegovi. Z njima se tudi sedaj razumem zelo dobro.

Hiša,ki sem ji nekoč lahko rekla dom, je postala tuja,odmaknjena. Venomer razmišljam o tem, da nisem dobrodošla, da so mi vsi tujci, da hodim v tujo hišo, čeprav me nihče ne nagaja nikamor.

Vsi, ki ste se kdaj znašli v tem položaju, kako naprej? Ste ostali? Ste se odselili? So vas nagnali ali izplačali?

Hvala za besede in izkušnje

Pozdravljena!

Poznam primer, je ostala zaradi otrok in pomoči v zvezi z njimi in se super razumejo. Vendar pa si ne upa pripeljati kakega novega prijatelja, niti povedati zanj, da jih ne bi prizadela in, ker se boji reakcije. Zato prekine vsako morebitno zvezo. Ker je ovdovela zelo mlada, se mi zdi ta cena previsoka. Tam je tudi preveč težkih spominov, ki jo/te ovirajo na poti naprej.

Če zmoreš, se odseli in začni znova. Če so ok ljudje, bodo tudi oni razumeli.
Srečno!

Načeloma te nihče ne podi stran ampak to kar vidiš je žalovanje in tesnoba. Načeloma te tudi ne podijo ker nekako če odideš pustiš za seboj ves vložek. Ker kaj. Jih boš tožila ko ti ne bodo hoteli izplačati. Odgovor bo tipično slovenski:

“Lahko uporabljaš, lahko si tu, denar pozabi.”

Težko se bo drug moški vključil v to hišo. Mislim da se je ta zgodba zaključila in bo potrebno razmisliti kako sedaj živeti naprej.

Ne vem, koliko si stara in če imaš otroke. Če imaš otroke, je popolnoma drugače. Če nimaš otrok in se tam nikakor več ne počutiš dobro, oz. se počutiš, da tja ne spadaš, je mogoče čas za odhod. Bo pa zate verjetno tudi finančni udarec. Vse dobro ti želim.