pozdravljeni,

zanima me kakšna je razlika med živčnostjo in nevrotičnostjo.mislim, da sem precej živčna napeta in nevrotična, najmanjša malenkost me spravi iz tira.moja notranjost je vedno napeta, nikoli se ne sprostim.naj povem še, da sem zelo zaprt in nezaupljiv človek, ki se težko odpre.
kakšna zdravila priporočate?
hvala za odgovor

Spoštovana Mija,
živčnost je domač izraz za nevrotičnost, stara terminiologija pa je ločila med nevrotičnim reagiranjem, se pravi vedenjem z določeno mero nespretnoasti na enem ali več področjih,medtem ko je nevroza, posebno karakterna nevroza obsegala tudi spremembe osebnosti in je po pravilu ni bilo mogoče uspešno odpraviti, za razliko od nevrotičnega reagiranja, ki se je lahko po ustreznih izkušnjah korigiralo.Zoper nevrotične tergobe je metoda izbora psihoterapija , predvsem vedenjsko-kognitivnega tipa, predpisovanja pomirjeval pa se psihiatri čimbolj izogibamo.

Lep pozdrav!
Star se 45 let in že od nekdaj imam težave z živci. Morda sploh ne pišem na pravi naslov in je to morda v domeni kakega drugega zdravnika (nevrologa)? Kakorkoli, naj povem, da mi zaradi živcev življenje ni prijetno, oziroma imam dostikrat misel, “da me pobira”. Zavestno se ne sekiram, ker sem prišel do zaključka, da s tem problemov ne bom rešil. Moja podzavest pa me stalno spremlja in mi nagaja. Moram navesti kakšen primer:
1. Čakanje v vrsti-banka, trgovina pošta….me spravi v stanje, da se začne vrteti v glavi, poraja se slabost in sem pred tem da padem skupaj. Srce mi utripa kot noro, postanem premočen……
2. Ko izvem, da je nekdo umrl in da sem ga vsaj malo spoznal, mi postane slabo. imam enake težave koz prej opisano.
3. Imam podjetje ki nekako normalno teče, pa vendar imam strah pred jutrišnjim dnem. Postanem zaskrbljen in paničen.
4. Ker imam veliko sestankov zaradi poslov, se mi dogaja, da naletim na sogovornike, ki meljejo prazno slamo. 5-10 minut še lahko poslušam, nato mi v trenutku začne biti srce kot da je znorelo in zopet mi postane slabo. začnem se tresti. takoj moram seči po zdravilih, ki jih imam pri roki-Lekotam 3 mg. Tak napad včasih traja nekaj minut, potem se malo poleže. zdravilo vzamem zato, da se mi preko dneva le-to nebi ponovilo v kaki drugi situaciji.
5. In še zdnji primer, ki mi je dal vedeti, da vam le pišem in vas prosim z kakšen pameten nasvet. Včeraj, ko ni bilo tako vroče (nedelja) sem šel štriči živo mejo okoli hiše. Z mašino. nič nisem bil nervozen, vsaj v zavesti ne, po morda 15 minutnem delu pa sta mi začela odpovedovati roki. nisem imel moči in nisem bil sposoben z eno roko niti dvigniti kozarca vode, da ga spijem. Preveč sem se tresel. Ne utrujen, srce mi je normalno bilo, vse O.K., le nemoč v rokah in seveda nato se vse seli v glavo, ko začneš razmišljati kaj se dogaja s teboj. Popoldne sem rabil dve uri, da sem prišel k sebi. Jedel sem kasno popoldne, vzel pa sem tudi 1/2 lekotama.
Prosil bi vas, če mi svetujete, kaj naj naredim. Nor vem da nisem, me pa vse to spravlja v obup, ker še nisem naletel na osebo-strokovno, ki bi mi svetovala, kako naj ojačam moj živčni sistem in če se le da, da nebi užival kakšnih zdravil od katerih bi postal odvisen. Segel sem že po homeopatiji, vendar rezultati niso takšni kot je bilo rečeno.
Lahko bi vam govoril še o tisoč drugih primerih, pa vem, da sem bil že sedaj dolg-predolg. Aja, to pa moram še povedati. Če pa spijem kakšen kozarec ali dva vina, kar se zgodi nekajkrat na leto, se moje počutje spremeni kot bi bil zdrav. nobene živčnosti,nervoze, slabosti….Dokler alkohol deluje. Po dveh urah, ko recimo ne spijem nič več, se začne s hitrim bitjem srca, slabostjo……in vse tisto kar sem opisal prej.
prosim za dober nasvet.
hvala – Aleš

Spoštovani Aleš,
odpovedovanje rok in nog je konverziven pojav, se pravi, da se kot posledica aktualne ali samo asiciativno podoživljane travmatske situacije namesto socialno manj všečnega psihičnega izbruha pojavijo telesni simptomi.Vse je seveda povezano s tesnobnostjo in včasih pravim “smrtnim” strahom Poglejmo primer: ko sogovorniki “mlatijo prazno slamo”, bi bila vaša smiselna reakcija to na vljuden ,a odločen način tudi povedali, ker pa bi to za vas pomenilo potencialno ogroženost ( izgubo poslovnih odnosov, osebno zamero ai prepir,vam postane slabo.Pospešebno bitje srca spremlja tako jezo kot strah in je torej v tej situaciji ustrezen vegetativni odziv.Pomagate si z anksiolitiki, (Lekotam alkohol; ki sicer terenutno ublažita vašo tesnobo, vendar vzroka zanjo ne odpravita, trazen tega pa sta oba potencialno zasvojljivi sredstvi.
Za prvo silo se lotite avtogenega treninga ( o njem sem na tem forumu že pisal), vendar bo učinek popolnejši šele, ko boste spremenili nekatere življenjske vzorce in poglede, vključno in predvsem pogled na lastno samospoštovanje , temu pa bo najbolj kos psihoterapija.Skupna lastnost vseh ,ki kdaj pomislijo na obisk pri psihiatru, je želja, da bi živeli bolje, zakaj se jim ne pridružite?

Hvala za odgovor.
Če prav razumem vašo razlago me “daje” tesnoba. Obisk pri kakšnemu psihiatru bi mi prav prišel, vendar sem na tem področju popolnoma izgubljen. Nikogar ne poznam in ne vem, kdo je res specialist na tem področju. Moja osebna zdravnica pa o tem nima pojma, čeravno mi boste morda oporekali. Ampak jo predolgo poznam in vem, do kam seže njeno vedenje in zanimanje za te stvari. pa ne žalim nikogar. Jo spoštujem, saj mi je naredila že veliko dobrega.
Ali se morda vi ukvarjate s tem? Vem, da to ni reklamna agencija, pa vendar vprašati ni greh.
Ali mi lahko poveste, kdaj in kje ste pisali o avtogenem treningu. Če ne uspem priti do kakšnega specialista na tem področju, bom poskušal sam kaj narediti.
Ob tej priliki, bom rekel “kapo dol”, da se kljub sigurno prenatrpanemu urniku ukvarjate z nami, mali ljudmi, od katerih nimate nobene finančne koristi. To meni pove, da vam le ni mar za to peščico Slovencev, ki iščemo svoj prostor pod soncem, kakor tudi svojo “porcijo” zdravja. Hvala!

Spoštovani Aleš!

Da boste osvojili tehniko in prednosti avtogenega treninga, si izposodite knjigo Avtogeni trening – sprostitev v stiski, avtor Hannes Lindemann, v prevodu prof. Leva MIlčinskega. Pomembno je, da z vajami ne hitite in da začnete naslednjo šele, ko ste ob prejšnji dosegli popolno sprostitev tistega področja, ki mu je vaja namenjena. Psihoterapijo mora obvladati vsak psihiater, če ste pa študent me lahko pokličete po 20.avgusto v Zdravtveni dom za študente, da se dogovoriva za termin.

Ponovo hvala za odgovor!
Knjigo bom poiskal, res pa je, da nisem študent, ker sem mnogo prestar za to. Ste mi pa s svojim odgovorom dali vedeti, da morda le obstaja možnost, da se vidimo. Čeravno nisem študent. Je možno, da vas pokličem, kljub mojimi, že malo pozabljenimi študentskimi leti?!
Prisrčen pozdrav!
Aleš

Učimo se vse življenje, ponovno vam priporočam študij avtogenega treninga.Poročajte o uspehu!

Pozdravljeni,

po naravi sem izrazit kolerik: burno reagiram, veliko stvari si preprosto ženem preveč k srcu, se sekiram… Zadnje čase pa se ob kakršnikoli večji razpravi tudi telesno ne počutim dobro, vročina, mravljinci po vsem telesu, nezmožnost koncentracije, dezorientacija in na koncu utrujenost… kaj se dogaja z mano? se mi po domače meša?

Pozdravljeni,

da se vam “meša” je mogoče pretiravanje. Verjetno doživljate anksiozne simptome, kar je zelo pogosto in ni nujno znak bolezni. Je pa morda znak, da ste pod prevelikim stresom in ga že težko obvladate, kar vam vaše telo sporoča.

Lep pozdrav,

Zivjo!
Vam bom kar opisal svoj problem!
Vsak dan se mi pojavlja nervoza/živčnost, in sicer tako da burno odreagiram na skoraj vsako stvar tudi najbolj banalno. Obcasen občutek manjvrednosti, otesnjenost in podobno.
Približno kakšen mesec nazaj se mi je zgodilo da me je približno 2 uri stikalo v prsih popolnoma pred razloga (podoben občutek čustveni bolečini , vendar mnogo močneje )
Upam da sem dovolj opisal svoj problem za jasen nasvet , zanima pa me kaj se dogaja z menoj.
Lp

Pozdravljeni,

opisali ste simptome anksioznosti. Anksioznost je lahko osnovni simptom različnih anksioznih motenj (panične motnje, generalizirane anksiozne motnje, agorafobije, socialne anksiozne motnje…), lahko pa se pojavlja v sklopu drugih duševnih motenj, recimo depresije, osebnostnih motenj, stresnih motenj itn…
Zdravljenje je odvisno od izraženosti simptomov, če so toliko moteči, da vam bistveno otežujejo vsakodnevne opravke, bi morda prišlo v poštev farmakološko zdravljenje, v vsakem primeru je psihoterapija dobrodošla.

Lep pozdrav,