živčna

Pozdravljeni.

Sem mamica 8 mesečnega dojenčka, mojega sončka. Imam pa problem, ki bi ga rada odpravila. Problem je namreč v tem da sem zelo živčna, samo derem se. Če kaj ne gre kakor mora, groza, znorim. Rada bi se kontrolirala pa sploh ne morem. Deklica je res zelo naporna, ponoči se še zbujamo, jemo. Nikamor ne grem, ves čas sem z punčko. Ne vem, mogoče bi morala iti malo s prijateljicami ven. Pa kar ne morem, ker me skrbi za punčko. Rada bi bila taka kot sem bila pred letom dni. Kaj mi priporočate?

Spoštovani!
Mislim, da bi se morala malo razvedrit, ker zako ne gre več naprej! Otrok čuti vašo živčnost in zadirčnost! Bodite bolj sproščeni in pojdite malo na sprehod ali pa z prijateljicami na kakšno kavo ali pa kak klepet! Tudi jaz sem se zelo zadirala in bila zelo živčna, vendar mi je zdravje pokazalo malo zobe! Bilo se je treba umiriti in si vzeti tudi dan zase in ne samo skrbeti za druge!

Lep pozdrav!

Priporočam, da greš najprej k izbranemu zdravniku na pregled. Naj ti pregledajo kri. Jaz sem imela podobne težave po porodu, pa so mi ugotovili, da imam preveč dejavno ščitnico. Eden glavnih simptomov tega obolenja je prav živčnost. In rado se pojavi prav po porodu.

Naslednja stvar pa je, da si vsake toliko časa vzameš par uric samo zase. Otroka pusti pri nekom, ki mu zaupaš. Dovolj je že velik, da lahko je kašice, tako da ni straha, da bi v tvoji odsotnosti stradal. Saj vem, da ni enostavno izklopiti misli in se ne sekirati za otroka, vendar imej v mislih, da z občasno ločitvijo ne koristiš samo sebi, ampak tudi otroku. Le-ta se mora navaditi tudi na druge ljudi. Sprva ga pusti za pol ure, nato pa podaljšuj te intervale. Če bo navajen tudi drugih ljudi, bo veliko lažje prenesel ločitev od tebe, ko boš šla nazaj delat in bo moral v vrtec ali varstvo.

Pojdi ven, po nakupih, v kino, s prijateljicami na klepet. Počutila se boš veliko bolje, ker boš videla, da si še vedno oseba s svojimi interesi in prijatelji, ne pa samo mama. Biti mama je najlepša stvar na svetu, ampak ne moreš biti en dan oseba s polnim življenjem, po rojstvu pa popolnoma pozabiti nase in se za vse večne čase 120% posvečati samo otroku.

Spoštovana!
Tudi jaz imam 8 in pol mesecev starega sinka. Drugega. Prvi je star 7 let.
Ta mali je zelo naporen. Čez dan spi 2x po 20 minut (rekordni čas!), ponoči se zbuja vsakih 45 minut. “Tri runde” odspi v svoji postelji, potem pa se izbori za najino. Lahko si predstavljate, kako se naspim oz. kako je spati celo noč je umetnost že več kot leto dni (v nosečnosti sem zelo slabo spala!). Sem razdražljiva, ta starejšega non-stop preganjam z svojimi muhami (pa saj je samo sedemletnik!!..in zelo priden…), ampak jaz sem ves čas raztrgana med otrokoma in možem. Ta mali je ves čas na rokah in zahteva 200% naklonjenost. Žal nimajo vsi nekoga kateremu bi lahko “odložil” otroka. Tudi možje niso tako priročni, kot bi želel, skratka…zopet ta tolažba – ŠE MALO PA BODO OTROCI ZRASLI in preživeli bomo najhujše mesece..in NAJLEPŠE!!! Sama se tolažim, da nisem edina ki to preživljam in tudi tako je!
P.s. Pediater me tolaži, da so takšni otroci zelo pametni in napredni! Ima prav! Moj je eden izmed zelo naprednih.
Pozdrav!