Pozdravljene,

zelo bom vesela, če mi opišete, kako ste vašega malčka odvadile/li od dude oz. če imate kakšno učinkovito idejo.
Naša je stara 3 leta, sprednje zobče ima precej potisnjene napre. Zadnje pol leta jo imamo res samo za ponoči, ampak prej eno leto pred tem pa zelo veliko. Zdaj se je pojavila priložnost, da dudo ukinemo tudi ponoči in naslpoh.

Kakšno zgodbico naj ji natvezi? Se je duda izgubila?
So jo odnesle miške, muce?
Aki škrati?

V moževi družini so zelo ogorčeni, da ji mislim vzeti dudo, jaz pa vem, da je to najbolje zanjo, da bo mogoče še imela lepe zobe.

Prosim za nasvet.

LP, Kuku

Živjo,
Naš jo je pregriznil in takrat smo jo dali stran,njemu pa rekli,da jo je uničil in da mora mami zaslužit dinarčke za novo dudo 🙂
In ko je kdaj rekel za dudo,smo mu rekli,da mami še ni zaslužila dovolj dinarčkov. In se je s tem sprijaznil in ni bilo niti ene noči joka zaradi tega.
Upam,da vam uspe.
Lp Maja

Tole sem napisala pred dvemi meseci, sin je bil takrat star 3 leta, zadnje pol leta je cuzal dudo bolj kot kdaj prej.

“Za ukinitev dude se morajo odločiti starši, ne otroci. Tudi pri nas smo imeli cele drame glede sinove dude. Poskusili smo en kup zadev; od rezanje dude, zamenjave za igračo do metanja čez ograjo dojenčku, ki je tam nekje jokal… Nič, njente! Dokler nekega dne meni ni prekipelo, ker jo nismo našli. Bil je večer, čas za spanje, triletnik pa je zahteval dudo. Naenkrat sem se odločila: “Konec je z dudo! Ti si velik fant, veliki fantje pa nimajo dud.” 2 večera je bila mala kriza, potem pa mir!”

Se strinjam z Asjo. Nisem se šla nobenih zgodbic, ampak: “Si že velik in ne potrebuješ več dude. Jo boš vrgel v smeti?” Pa, ko se boš odločila za odvzem, bodi vztrajna, ker bo vsaka ponovitev težja.

pri nas je bil mali star dve leti in za bozicne praznike smo se odlocili izpeljati ta podvig. kupili smo knjgico adijo duda, ki jo je ze prej nekaj casa najrajsi gledal, obvezno pa pred spanjem (dudo je imel samo za spat). potem en dan dude zvecer ni bilo pod pojstrom in smo mu razlozili, da jo je pozabil pri mali sestricni. po enem tednu (res je: vsak vecer 100krat knjigica adijo duda in se vsemogoce pesmice in knjigice, da se je zamotil), smo jo sli iskat, prej pa se doma pogovarjali, da jo bo po posti poslal pandi (rad hodi na posto z mano kaj posiljat), ki jo potrebuje (nismo zeleli govriti o tem, da jo potrebubejo kaksni dojencki, ker ravno cakamo dojencka). mali je vzel dudo, brez obotavljanja dal v skatlico, mamica napisala pismo pandi, zavila, nasednji dan pa skupaj na posto (poslala sva jo babici in dediju). cez nekaj dni je panda odpisala in poslala sliko z dudo v ustih:-). mali je bil ves nor, mislim, da smo mu ob ukinitvi dude naredili se nekaj veselja. res je nakaj prvih dni najtezjih, a ne smes popustiti, kar si si izmislila, (da dude ni), mora drzat! pri nas je pomagala predvsem pozitivna vzpodbuda: da je ze velik, da bo sam nesel na posto… srecno.

Živio
Pri nas je pomagala zgodbica o ribici in sicer smo rekli da ribice imajo dojencke in da dojencki jokajo. Par krat smo sli na most da bi jo vrgla sama pa je ni mogla. Eno večer je oči po pomoti, pa res po pomoti vrgel dudo v smeti in potem smo rekli da so pač prišle ribice iskat dudico in da je ni več. Par dni je bla žalostna ampak se je potolažila ker so ribice dojenčki rabili dude več kot ona. Ampak še par mesecev po tem ko je spala je v spanju sesala (na prazno seveda :)).
Srečno.

sama nisem imela težav z tem, ker dude ali stekleničke sploh ni hotela, nikoli. smo pa imeli eno kartonko, naslov je bil Rudko je izgubil dudko

Naletela sem na lušno zbirko knjig naslov ene je npr. zobovilka, v tej zbirki imaš tudi knjigico o dudosnedki( kot prva govori o zobeh, ta govori o dudah). So pa vse super napisane, luštne za brati predvsem pa zanimive otrokom. So še ostale o npr. pleničkah, sesanju prstka, boleznih, zelenjavi, pospravljanju. Res priporočam, da poprosiš za pomoč knjižničarko bo takoj vedela. Vse dobro in lep pozdrav.

Ja je zgodbica z naslovom Mali medo, ki je izgubil dudo, in ko mu jo je palček našel je ugotovil, da je sploh več ne potrebuje in še ena je o zajčku Matevžu, ne vem pa točnega naslova.

Jaz pa nisem hotela tako dolgo čakati, da bi bila dovolj velika, da bi razumela te zgodbice. Stara je dve leti in tri mesece. Včeraj sem jo dala spat brez dude. Je bilo tuljenja. Dobila je knjigo v posteljo, dojenčka, pa ni nič pomagalo. Na koncu je zaspala pri meni v dnevni sobi. Potem smo jo nesli v posteljico. Ponoči se je zbudila enkrat (z dudo se je še večkrat), vendar je zaspala nazaj. Bomo videli, kako bo danes. Jaz kljub vsemu raje vidim en dan joka kot pa deformirane zobke. Če ni že prepozno.

Mislim, da je veliko odvisno od otroka, kako ga boste odvadili od dude. Vsak otrok potrebuej drugačen tretma. Moj sin bi zelo težko prenesel, če bi mu od danes na jutri nekaj kar vzela brez pogovora, tako je skoraj pri vseh stvareh, če razume, potem mu je lažje. Idejo, kako lahko to naredim, mi je dal znanec, ki je sinku pri dveh letih, ko je veselo vlekel dudo, ta drugo pa žulil v rokah, rekla, da imajo dude rade tudi račke, sploh tiste čisto majcene. Ko sva odhajala, je že ponujal dudo najbližjemu kosu. Bila sem navdušena, zvečer sem ga vprašala, kaj misli o tem, da bi dudo res dal, pa je bil zato, a le do takrat, ko sem mu rekla, da potem dude res ne bo več. Potem mu pa ni bilo več všeč. Mi je pa sam velikorat potem rekel, kako bodo nekoč račke vesele njegove dude. In nekega večera, precej mesecev kasneje, je obe dudi hotel vzeti s seboj na sprehod. Ko sem ga vprašala, kaj bo z njimi, je ponosno rekel, da ju vendar nese majhnim račkam, ki dudo res rabijo on pa ne več. Saj nisem zares verjela, a dudi je odložil k drevesu in ko sva se vrnila pogledat, če so ju račke res vzele, ju ni bilo več. Z atijem sva ju odnesla, ko ni gledal. Bil je začuden in hkrati vesel. Potem je omenil dudo le še nekaj dni pozneje, ko smo se vrnili z dopusta in se mu je zdelo,d a bi bilo lepo, da je spet vse po starem. Spomnila sem ga, kje so dude in hkrati omenila, da če misli, mu pa lahko grem po nove. Pa je rekel, da je že v redu.
Mislim, da je potreboval oporno zgodbo, da mu je bilo lažje. Po moje se je zavedal, da to pravzaprav ni čisto res, da imajo zdaj pa račke dudo, ampak mu je le lepše verjeti v to.
Po moje boš brez težav našla pravi trenutek za ločitev od dude. Kako je prav za tvojega otroka, pa ti gotovo najboljše veš.

Lp Neja