Zgodba – drugič in zadnjič
Ne, ne, sem prebrala tudi Zgodbo 1 in vem, da si se s punco, ki je sledila tisti usodni, razšel.
Mislila sem samo reči, da naj bo zdajšnja (torej tista, ki jo boš imel, ki bo s teboj) tista “usodna”, ne pa neke bivše, ki je niti nisi imel prilike dobro spoznati. Vsa usodnost je v naših glavah. Na srečo nas večina žensk premore toliko privlačnosti, energije ali ne vem česa že, da znamo svojemu moškemu vzbujati občutke “usodnosti”:)
Sicer pa te razumem glede nečesa. V kratkem imam “zmenek” s svojim bivšim, ker morava urediti eno zadevo. Po telefonskem razgovoru kaže, da bo sestanek konstruktiven in sem zelo vesela, ker se bova lahko pomenila prijateljsko, tudi zaradi spomina na stare čase. Ampak to je pa, upam, tudi vse.
No lepo, lepo.
Ja seveda v tem primeru delim mnenje s teboj. Nikakor ne verjamem o tiste teze o “samo eni”. Saj potem bi bilo nemogoče, da se kdaj koli srečata prava dva – pa poglej samo koliko je ljudi. Zdaj pač samo vem kaj bi rad, živim in uživam kar se le da ter se imam rad in čakam. Ko mi pa pot prekriža kakšna pri kateri “senzorčki” pričnejo utripat jo pa poizkušam malce spoznat. No in do sedaj so (v parih primerih v bližnji preteklosti) vedno hitro ugasnili. Pač ni (še) bilo prave mimo. Pa bo, če ne pa najbrž more bit na svetu tudi kaj starih samcev, he, he, he…
Ti pa želim uspešno srečanje v tvojem primeru. Če je tudi tisti s katerim se boš srečala vsaj na podobnem nivoju, potem bosta pač zadevo uredila kot dva odrasla človeka, si povedala kakšen vic in šla dobre volje vsak nazaj v svoje življenje…