Prejšnjič sem zapisal naslednje vrstice.

No, pa sem jo še poklical. Bil je kratek in prijeten pogovorček. Kratek zato, ker je pač nekje bila (trušč v ozadju) in niti nisem želel kakšnih “daljših razprav” po telefonu (pa tudi menim, da ne bi bilo primerno). Prijeten pa zato, ker je izrazila veselje do srečanja z menoj. Na prejšnje izzive pa ni še odgovorila, ker je bila odsotna. Skratka srečala se bova, čisto tako, neobremenjeno…

Očitno pa sem se hudo zmotil! Ko je prišel dan na katerega sva bila načeloma dogovorjena za srečanje, podrobnosti pa naj bi dorekla tisti dan, je bila nedostopna. Tako, da ni bilo nič. Potem pa pozno zvečer sporočilo, ki je dalo jasno vedeti, da ni pripravljena niti na najmanjšo komunikacijo – vsaj ne takšno kakršna naj bi po mojem mnenju obstajala med dvema, ki sta si bila nekoč blizu.

Menim namreč, da če sta si bila dva blizu in ni zveza razpadla zaradi kakšnih grdobij, pač pa zato, ker sta ugotovila, da se njune poti razhajajo oziroma da sta si preveč različna, da bi vztrajala, potem je primerno, če ohranita »možnost spodobne komunikacije«. To ne pomeni, da se kličeta, prijateljujeta ali kdo ve kaj. Sploh ne! Ampak, kadar se slučajno vsake nekaj let srečata ali pa mogoče zelo občasno na željo enega ali drugega pa bi bilo spodobno, da sta sposobna »normalno toplega človeškega pogovora dveh oseb, ki sta si bili blizu«.

Točno vem, da temu v večini primerov ni tako. Predstavljam si tudi, da vem zakaj – ljudje marsikdaj nismo sposobni »predelati« svojih lastnih čustev in tako ostajajo stvari neizrečene, nezaključene,… To pa potem vodi v situacije, ko se marsikateri bivši par ignorira ali pa celo še kaj hujšega. Čudno, sam namreč menim, da je veliko bolj naravno, če ti do oseb, ki so bile nekoč del tvoje največje intime, vedno ostane košek topline – vsaj za kakšno besedico drugačno od živjo in adijo…

No, pa se je pokazala v vsej svoji prekrasni luči. Lepo si napisal – če človek ni sposoben niti normalne komunikacije, pač ni človek, za kakršnega smo ga imeli in za katerim bi bilo sploh vredno žalovati.
Verjamem, da te boli in da si zelo prizadet. A to so še zadnji vzdihljaji velike ljubezni, zadnji trzljaji. V resnici pa je to že pot k ozdravitvi.
Nič ni narobe s teboj, nekaj je narobe z njo. Ti si OK.
Ona ni več pomembna, ona je zgodovina. Ne posvečaj ji več svojih misli, to je čista izguba energije.
Ti greš vendar naprej…

Tole si res lepo povedal! Ko bi le bili vsi moški tvojega mnenja in ravnanja!

Toda moraš vedeti, da je včasih problem drugje: morda sta se razšla na željo enega od partnerjev, drugi pa potrebuje določen čas, da preboli, morda je eden od partnerjev v vezi in se mu ne zdi primerno, da bi se dobival z bivšimi, morda noče odpirati stare rane, itd.

Midva sva ostala v stiku, čeprav se nikoli ne pogovarjava o tem, kaj je bilo med nama, pač pa bolj o tekočih zadevah, problemih,… Mi dolgo ni bilo enostavno, a obljubila sem mu prijateljstvo in besedo tudi držala. Kako lepo bi bilo, če bi po vsaki vezi lahko ostalo prijateljstvo!

Že tisti občutek, ko te prav on vpraša “kako si?” in veš, da ga res zanima, je tako prijeten! Splača se potruditi!

By

Niti enega maila nisem dobila….nekaj je bilo narobe,sedaj pa vse deluje….
KEr so mi kolegi posiljali,pa ni bilo nic…

Nikoli si ne boš očital, da nisi poskusil. Vendar mislim, da sedaj veš; ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga. Morda boš vseeeno potreboval nekaj časa, a pot boš nadaljeval odločneje, kakor do sedaj.

Upam, da bomo še vedno brali tvoja mnenja.
LP Žena

Pozdrav 🙂

Imela sem dve dolge zveze ena 5 let druga 6. Razlog za konec – prevec razlicna, razlicni cilji itd. pa se itak skoz cel proces zveze se vse spremenja. Konec pri obeh je bil na prijateljski ravni, brez grdobij, tezkih besed… Sprva (pri obeh zvezah) sva oba bila za to (jaz sem malo oklevala) da ostanemo v stikih…gremo skup na kako pijaco, klepet…. Minil je kak mesec dva da sva se lahko normalno dobila kot prijatelja. Prej je bil cas čiščenja bi rekla :). Ze pri prvem povabilo da se dobiva mi je bilo malo tako vse skupaj odsotno……pravzaprav nisem vedela zakaj grem a sem vseeno sla ces v ”imenu straih casov”. No v kratkem casu se je pokazalo da meni res zadostuje samo to enkrat dvakrat na mesec pijaca in blablabla pač da počasi vse preide v normalo no na kar so se zaceli malce drugacni vmesni pogovori, zaceli so me motiti neki njegovi pogledi, geste, zaceli so me moriti pogovori o tem kako je bilo in kako bi lahko bilo in napeljevanje da poskusiva se enkrat. ze v prvo ko sem zacutila da to niso le pijace in klepeti…kar tako samo da te oseba ponovno skusa osvojiti meni pa ni bilo do tega in sem se grdo zacela izogibati…..nimam casa, sem tam pa tam pride cez en teden… Tako da ona mogoce vidi, čuti to in ji to sedaj ne sede, misli da si zelis zopet partnerstva in to zna biti velik pritisk ce si to ona ne zeli ali tudi ce si ni na jasnem kaj in kako naprej tako, da se zdaj izogiba na tak ali drugacen nacin.
Meni se je oseba neposredno vsiljevala (ceprav njemu niti drugim to ni bilo tako videti samo baje da je bilo to v moji glavi) ker sem jaz do dozivljala tako sem se umaknila. Ne vem a si nekako omenil pač da bi ti samo da sta v nekih stikih, da se kdaj pa kdaj dobita na kavici, kaksno receta….. in to je to? Verjetno si se ze odlocil koncati z tem naslov je le Zgodba drugič in zadnjic a mislim, da se bosta itak se srecala, nakljucno in tudi takrat ne bo prepozno da se bolj zjasnis ce sedaj ni bilo prilike.Pravijo vse ima svoj cas svoj razlog. Mogoce se ni vajin cas. Ljudje se spreminjamo tako da si mogoce pricakoval tebi znano njeno reakcijo, ona je po mojem mnenju reagirala na eden izmed normalnih nacinov. Veseli me da si poklical in svoj del mislim, da si naredil mogoče te ona cez cas poklice ali pa se vse nadaljuje pri bliznjem, daljnem srecanju. to je se vse lahko tako v zraku,še pa še se da na to temo razmišljat celo filozofirat ( kar bogoce sedaj jaz počnem :)) lahko pa resnicno zakljucis in jo res totalno odpikas in greš naprej nov kot si postal. Nekateri od nas to lahko naredijo in jaz sem ena izmad njih. Mogoce se je pred kratkim odločila za nov korak, za novi cilj, za novo srečo, mogoče te še ni odpikala, je mislila da te je samo sedaj ni več samska in vse se ponovno ze zacenja zapletati. Kaj je vse v ozadju pa mogoče enega dne celo zves. Srecno :)!! Pa sorry če dolgovezila 🙂

A si morda pomislil, da se je ustrašila ali da še rabi čas? Kaj pa če si ji rekel kaj takšnega, kar ji je recimo dalo misliti, da želiš kaj od nje in ona na kar takšnega ni pripravljena… recimo da se je počutila pod pritiskom?
Ne pozabi, niso vedno vse stravi takšne kot se zdijo….

maia

Če se poti razidejo pomeni, da si nimamo kaj dosti povedati. Ni ona kriva, če ne znaš naprej in si najti nove prijatelje. Ni ona nezrela, nezrel si ti. Mogoče se bosta res kje slučajno srečala in malo poklepetala. Toda dogovorjeni zmenki, to ne bo šlo. Sprijazni se s tem, da ni več tvoja. Menim, da ima sedaj to tvoje nekdanje dekle bolj aktualne zadeve kot mučno srečevanje z nekdanjim s katerim sta se razšla.

Najprej bom odreagiral na tole, potem kasneje pa še na kakšno drugo besedilce.

Namreč ravno zato pa je današnji svet takšen kakršen je. Zato ker imamo “vedno neke bolj aktualne zadeve”, kot pa je mogoče urica pogovora s sočlovekom, ki ima pač neko stisko. Potem pa se čudimo. Kako hitro se počutimo ogrožene, pod pritiskom, obvezujoče – povsem brez pomena je kaj sem si jaz predstavljal (ampak to sem tudi že napisal).

Gre zato, da sem izrazil željo po srečanju in mislim, da če nekdo, ki ti je bil nekoč drag, po nekaj letih nevidevanja, izrazi željo po srečanju, pa najbrž že ima nek razlog za to. Najbrž bi si lahko vzeli urico časa in mu prisluhnili ali pa povedali kaj kar mu nekega dne nismo. In seveda lahko vsak udeleženec pogovorčka že takoj na začetku “definira meje”, da ne bi bilo kakšnih nepotrebnih zablod. Če je pa to tako težko, potem pa mogoče vsaj ni treba izvajati razno-raznih zavajanj – najprej sprejeti vabilo, pa si potem premisliti…

Tako smo pa vsi skupaj eni egoisti, ki nas zanimajo vsakič znova samo naši lastni problemi in nas nič ne briga kaj puščamo za sabo. Imamo pač aktualne probleme!

Se opravičujem ampak malce so me pogreli “aktualni problemi” – tako brezosebno zveni…

Menim, da si človek v stiski zasluži sogovornika, mora pa tudi presoditi kdo si “zasluži” naše zaupanje. Nekdanje ljubezni to gotovo niso. Sploh, če se nekaj časa že nismo videli z njimi. Pomisli, da že takrat ni bila na “isti liniji” s tabo! Če se meni oglasi kakšen nekdanji ljubimec vedno pomislim na to, da bi rad na nek način obnovil stike z mano. In mi je precej neprijetno. Rada izmenjam nekaj vljudnostnih stavkov več pa ne. Ker sem sedaj v srečni zvezi ne potrebujem nekoga, ki bi me razumel. Takega imam doma. Ne brskaj po preteklosti, poglej okoli sebe in najdi sorodno dušo.

hy !
kot vidim še vedno nisi prebolel tistega NE-ja ki si ga dobil ,kot je videt te zadeva kar precej muči . kljub vsemu mislim da čisto po nepotrebnem . karkoli se je med vama dogajalo v preteklosti je stvar preteklosti PRETEKLOSTI kar se dogaja sedaj je tisto kar šteje in kot si ugotovil si ona ne želi srečanja s teboj . tudi če sta si bila nekoč blizu še ne pomeni da ona “mora ” oziroma bi morala pristati na neko srečanje . večkrat nas moti predvsem to da smo se zmotili v presoji neke osebe in smo potem razočarani če se stvari ne dogajajo kot bi se nam zdelo da je prav.
sam imam zelooo dobre odnose z bivšo partnerko in sem tudi pristaš da se ostane na prijateljski ravni saj je ljubezen in prijateljstvo zelo podobna stvar . vedno moramo živeti v tem trenutku preteklos je stvar ki je BILA dobre stvari so za užitek mal slabše pa da se nekaj naučimo . iz vsake zgodbe se da nekaj naučit , vse je odvisno od tebe . po mojem ko boš vse stvari pri sebi razčistil srečanja z njo sploh ne boš več potreboval in takrat boš tudi ti zrel za tako srečanje
lp!

Ti bom spet kot že v prejšnji temi povedala iz njenega stališča…

Vesela je bila, ko te je zopet slišala, fino ji je bilo izmenjati nekaj besed s teboj, ko si predlagal zmenek, ni hotela biti trda in nesramna in reči: ni mi do tega in je privolila. Bolj ko se je bližal dan zmenka, bolj ji je bil odveč, jezna je bila nate, ker se je zopet pustila zaplesti v nekaj, kar ji ni všeč. Ni želela biti v razmerju s teboj, prijatelja tudi nista, če se toliko časa nista slišala, zakaj bi se ukvarjala s tem?

Tako pogosto razmišljam, ko se mi zgodi kaj podobnega. Samo, da sem se navadila reči NE takoj na začetku in zato ne dajem lažnih upanj.

Najbolje je, da jo zdaj končno pozabiš in se znebiš v sebi mita o romantični, sanjski ljubezni.

Nič se sikirat ! Pogumno naprej, ni edina, vsaka izkušnja nekaj šteje !

No ja, ti se nekaj napisem Tina. Saj ni slo za poizkus ponovnega zapletanja, za poizkus obujanja necesa umrlega… Samo se vedno pa menim, da ce sta si dva bila nekoc zelo blizu in sta delila svoje najintimnejse obcutke bi (pac po mojem dozivljanju tega sveta) moral med njima za vedno ostati en tak “osnovni cloveski odnos”, se pravi da mogoce, ce enkrat en poklice ali pa ce se slucajno srecata ali kaj podobnega, da sta sposobna iti na kaksen “drink” in mogoce malce poklepetati, mogoce celo si malce prisluhniti. Vsaj jaz tako funkcioniram in sem na taksnem odnosu s katero izmed drugih (sicer manj usodnih) “bivsih”. Nic se mi ne zdi narobe, ce kdaj dva odrasla cloveka spijeta skupaj kaksno kavo in mogoce malce poklepetata – in to brez nekih “ambicij” po pogrevanju juhice ali pa zganjanja ljubosumja morebitnih trenutnih partnerjev ali pa kaksne podobne “obremenilne” navlake. Zakaj je vendar treba vedno takoj dramatizirati (pa ne recem, da sam ne zapadem kdaj v to)?… No mogoce sem pa samo cuden ali pa naiven…

Lepo si napisal, da imaš lahko prijateljski odnos s katero od bivših, ki se ti ne zdi usodna… Vidiš, v tem je razlika. To so pač prijateljice, to da sta imela nekaj več, sta že zdavnaj oba pozabila… Če pa ima en ves čas v glavi, da je na zadevi nekaj nedorečenega, usodnega itd. potem je stvar že nelagodna za drugega. In to ona zelo čuti.

Nisi ne čuden, ne naiven, samo človeški. Kar sem ti napisala je samo poskus gledanja na zadevo neobremenjeno. Če si vpleten, avtomatično vpletaš noter zadeve, dejstva dobijo čisto drugačno težo in podobno.

Tudi jaz se pogosto ukvarjam s tem. En bivši je vedno nekaj drugega kot drug bivši…itd.
Edina pametna stvar, ki jo tukaj lahko narediš pa je, da živiš tukaj in zdaj. Naredi iz sedanje partnerke neko usodno, sanjsko osebo (ker to tudi je) in bodi srečen z njo. Ali veš, kolikokrat se zgodi, da nekoga imamo za sanjskega šele, ko ga izgubimo.

Pa veliko sreče v prihodnje.

Pozdravljen Moški,

nisi ne čuden ne naiven, ampak si Moški, kar je tudi prav. Jaz o teh rečeh razmišljam enako kot ti, se mi zdi kot da bi jaz to zapisala, meni se je namreč zgodilo podobno. Bila sem žalostna in razočarana, ker se ni odzval na “povabilo”, ampak je že moralo biti tako. Zaradi tega ga ne obsojam, saj ima vso pravico razmišljat po svoje.

Ne sekiraj se. Karkoli se zgodi, se zgodi z razlogom.

Pa lep dan še naprej.
LPS

Hvala

Jaz ti pa moram pošteno povedati, da meni pa ne bi bilo prav nič všeč, če bi se moj dobival na kavicah in drinkih z bivšimi. Nisem nek ljubosumni manijak, ampak majhen črviček pa me vseeno grize. In tudi moj mož, ki je bolj ljubosumne sorte, bi najbrž naredil kraval v hiši, če bi izvedel, da prijateljujem z bivšimi. Tako da – vse je mogoče, tudi ohranjeno prijateljstvo, ampak zame je preteklost preteklost in imam prijatelja in zaupnika doma, torej nimam ne potrebe ne želje se dobivati z bivšimi. Če pa bi kateri izrazil tako željo, pa bi tako jaz, kot tudi moj mož takoj pomislila, da želi kaj več. Ne vem, morda sva staromodna…

Okey Tina, tvoje zadnje pisanje je precej bolj “toplo”. Si me zadnjič kar nekoliko razkurila…

Me pa samo zanima od kje si potegnila mojo sedanjo partnerko. Namreč je ni, ne obstaja. Mogoče samo nisi dovolj pozorno prebrala Zgodbe 1.

Pozabi nanjo ! Prej – boljše zate !