Želela sem tri otroke in jih tudi imam. Tri fante, osnovnošolce, ki jih imam vse tri neizmerno rada. V meni pa se je začela pojavljati želja še po enem otroku, konkretno po hčeri. Opazujem mame z malimi pučnkami, šolarkami, dekleti,… Sicer mi bilološka ura že malce tiktaka, pa tudi kake želje po nosečnosti ali dojenčku nimam. Vendar, ali ni biti mati tudi hčerki, vendarle drugačna izkušnja? Starejše, ki ste modrejše, ali vam je bilo kdaj žal, da niste imele hčere?

Ker še malo spoznavam MON sem slučajno zašla na to temo, pa čeprav sem šele frišno drugič mamica bom povedala svojo izkušnjo. od vedno sem si želela imeti sina in to sem vsem priznala. Morda ker se mi je zdelo, da bi z njim bolje znala delati kot s hčerko. No, zdaj imam dve hčerki in mi je res v veselje, ko lahko počnemo bolj “ženske” stvari (in jih predvsem še bomo, ko bosta večji), ki jih s sinkom ne bi mogla. Npr. smo zadnjič šli na neke delavnice, kjer so izdelovali ogrlice, pa rožice itd. in sem prav pomislila, da če bi imela sina pa zagotovo ne bi želel biti tam. Tako da ja, vesela sem, da imam hčerke in zdaj si niti ne predstavljam, kako bi bilo, če bi dobila še sina.

Tudi sama imam tri otroke v zaporedju fant-fant-dekle. Seveda sem upala, da bo v tretje hči. Moja izkušnja: po dveh zlatih in odličnih fantih se mi je sicer zgodilo zlato in odlično dekle, ki pa je po katakterju, po potrebah, po zahtevnosti, po… čisto nekaj drugega. Tako se pri svojih 48 letih zdaj prvič srečujem s puberteto lastnega otroka – pri sinovih je šla kar nekako mimo. Pa jaz sem bila seveda takrat mlajša… Po eni strani me imeti 14-letnico izčrpava, po drugi strani pa moram po “defaultu” biti na tekočem z modo, s frizurcami/šminkami, z neskončno dolgim izbiranjem in odločanjem, kaj obleči za v šolo, s trenutno aktualnimi pevci in skupinami, z načinom življenja mladih po svetu.
Ja, biti mati hčerki je res čisto drugačna izkušnja. Srečujem se z drugačnimi strahovi kot sem se pri sinovih, še bolj jo želim obvarovati pred vsem, kar nanjo preži v tem krutem svetu, in – hote ali nehote – podoživljam strahove svojih staršev, ki jih kot najstnica nisem razumela. Neskončno veliko energije zahteva odnos mati – hči, ker ji hkrati želiš biti mama in prijateljica, čeprav se zavedaš, da moraš biti bolj prvo kot drugo.
Kakorkoli se boš/bosta/boste odločili, veliko sreče!

Razumem te saj sem bila in sem na istem. Imam fante, danes odrasle, pri odraščajočih pa sem imela veliko željo po hčerki, mož je bil proti, pri 42 sem neželjeno zanosila, na vsak način hotela obdržati otroka, a sem imela z možem strašno vojno in sem splavila.
Žal mi je, da se takrat nisem postavila zase, zaropotala in obdržala otroka in naj gospod mož misli kar hoče.
tega ne bom nikoli prebolela, kot ne bom prebolela, da nimam hčerke sem pa bila presrečna ko so se rodile moje vnukinje. Sin ali hčer je velika razlika, žal, čeprav imam moje sinove zelo rada.
Če imaš normalno družino in pogoje se odloči za še enega.
To je moje mnenje.

Ja in kaj pa če bo še en fant? Saj ne moreš kar se odločit, zdaj bom pa hčerko imela. Če gospe ni do dojenčka ipd…. Saj verjamem, da tudi četrti fant ne bi bil nič na slabšem, ampak mogoče mora pa kakšna želja ostati tudi neizpolnjena. Bo pa toliko več veselja z vnukinjami!

Ne razumem najbolje take želje. Sem mati dveh sinov. Nista se še povsem odralsa pa vseeno. Ja, se rada pohecam, da sem edina ženska v družini in v manjšini, ampak ne mislim, da sem prikrajšana. Všeč mi je fantovska energija, razmišljanje, akcija ….

Upam si celo reči, da mi paše, da mi ni treba kupovati roza cunjic ( govorim v metafori). Pravim tudi, da Najvišji že ve, zakaj ima nekdo potomce samo enega spola …

In srečna bom, če bosta zrasla v zadovoljna moška.

To, da bo pa v četrtič hčerka, je pa saj veš koliko možnosti. Toliko kot prvič, drugič in tretijč 50:50.

Bodimo srečna, da smo mame. Spol potomca je še najmanj pomemben!

imam dve punci in enega fanta. Vsi so zlati ampak najmlajši je nekaj posebnega nezahteven, da pa več kot bi mi 10 hčera. Tako da če puncam naredim krivico, bi imela tri take fante. Ampak vsi so moji. Za avtorico pa takole, ne moreš zbirati,ne karakterja otroka ne spola. Kar nam angeli pošljejo to imamo. Itak pa vsega ne moremo imeti. Jaz razmišljam kako bi bilo lepo če bi imela dve punci in dva fanta. Pa je zdaj prepozno. Vidiš vsi razmišljamo o tem česar nimamo. Vendar če imaš možnost in urejeno družino imej še enega ali pa dva, pa čeprav spet fante.

vidite, tako nastajajo te zlobne tašče. sin ji že pri desetih da več kot 10 hčera.

Sem mama in snaha.
Imamo hčer, ki je živahna, hrupna, glasna, , lahko bi rekla, a bova morala z možem pošteno vajeti v roke vzet, da nebo pobezljala, jezična….skratka netipična punčka, pa tudi sina, ki je še toliko majhen, a nebi mogla reči točno kake lastnosti bodo prevladovale, samo ni niti pol tolko vragca kot punca.Po tihem sem si želela fantka, ko pa je prišla Pia sem ugotovila, da imamo pravzaprav fantovsko punco. V oblekicah je bla prav cort, samo takoj v blatu, na kolenih, z odrsanimi koleni, prebito brado…ni bila tip za cartanje, tamali pa je bolj za stisnit se, Pia se je prav vszran vlekla V drugo pa smo dobili fantka, ki je sicer tudi programiran na …Brm brm…:))))), avtki pa pa tako, samo se pa rad stisne in pocarta. tako, da vsak tii nekaj posebnega da. Pri punci bi morda pričakovala več iskanja bližine, pa ni šanse, se mi pa zdi da se bolj zna zase postavt, kar pa v življenju tudi ni slabo. Jaz sem super zadovoljna.

Ni pa bila moja tašča, ki je mati dveh sinov. Strašno si je želela hčer. Je bila cela evforija, ko se je rodina prva njena vnukinja- Pija, jo je hotela kr malo okupirat in kompenzirat svojo neizživeto željo po hčeri. Včasih je celo neki nakladala, da je pa zdaj to kao njena hči. Jo je mož kr takoj na hladno postavil in objasnil kako in kaj. Sedaj je ok, ji pa že tudi, če je tašča preveč vsiljiva Pia sama kako konkretno nazaj pove.

Tudi jaz bi imela še kakega otroka. O željah po spolu pa si nebi upala na glas črhnit, kot tudi pri obeh nosečnostih ne, ker je res in še enkrat res, da je pomembno samo to , DA JE OTROK ZDRAV in vesel in srečno razigran. Vsak pa je čudež zase. Enkraten in neponovljiv in vsaj pri nama zelo zelo zaželjen.
Amen.

Upam, da je bilo tole napisano v šali
Če misliš resno upam, da ne boš nikoli tašča mojih otrok.