Pozdravljeni!

Ker ne vem več kaj storiti sem se obrnil na vas. 10 let nazaj sem spoznal lepo in prijazno žensko in sva se seveda zaljubila. Mesec dni za tem je prišla živeti k meni in sva ji uredila vse potrebne papirje za bivanje. Glede na to da sem samo jaz bil zaposlen je bil čas da ji uredim službo in sem tudi ji. Po 2 tednih je rekla da je dala odpoved ker jo noge hudo bolijo v tej službi, rekel sem v redu morda pa je res naporno in bo našla kaj lažjega. Leto dni kasneje je spet dobila službo, delala je 1 mesec in je rekla da ne more več kajti naj bi jo konstanto bolela glava, šel sem tudi skozi to sem rekel v redu draga razumem te. No kakšno leto pozneje sva se poročila in dobila prvega otroka nato čez 22 mesecev se drugega. Tukaj se je vse spremenilo, začela me je ponizevati, nesramna je postala do mojih staršev, začele so tudi grožnje, skratka psihološko me je čisto začela izčrpavati. Po kakšnemu letu dni sem ji rekel da ne morem več financirati sam vsega in jo prosil naj si najde službo saj sem vzdrževal 4 člansko družino sam ( se vedno jo). Našla si je službo v trgovini z oblačili saj je rekla da ji je to všeč, bil sem presrečen, a le za kratek čas, saj je po 4 dneh dala odpoved da ona tega nebo delala. Konflikti so bili nevzdržni, v službi sem nehal normalno funkcionirati, strah me je kaj je sposobna narediti, saj ko se razjezi in to večkrat iz čisto neznanega razloga tudi ko sem v službi. Otrokom pove grde besede na zelo grob način. Sedaj je pred 2 tedni spet našla službo ki mi je govorila da si to želi delat, urnik je odličen, delo tudi ampak me je poklicala in rekla da nedela več tam saj naj nebi fizično zmogla zaradi bolečin v prsih ki naj bi jo zbadalo pri srcu, čeprav na vseh preiskavah katere je imela zadnje 3 mesece zdravniki niso ugotovili da bi bilo karkoli narobe z njo (delala pa je v vrtnariji saj je kmetijski tehnik po izobrazbi) z menoj o tem nič ni govorila pač je samo rekla da je dala odpoved. Ugotovil sem da je psihološko nestabilna ( izbruhi jeze, za vse sem krivec jaz, zmerja me z vsem možnim, ni zadovoljna z ničemer in izredno hitro spreminja obnašanje in razpoloženje). Mene je strah kaj je sposobna narediti, res je da sem moški ampak ona ni normalna oseba. Jaz sam ne morem več vzdrževati družine, pravkar menjava službo kjer bom malenkost več doma za boljšo plačo in sem v velikem stresu. Osebno do nje ne čutim več ljubezni, imam pa otroke izredno rad, obožujem ju in zato me je strah kaj bi bilo če jo pošljem proč saj ponavljam se enkrat da ni normalna oseba. Nobeden od mojih je ne mara pa tudi njeni starši ne govorijo več z njo saj so vsi krivi za to kakor se ona počuti sama ni kriva za nič. O a je tako hudo hafrknjena da nežna opisati vsega, vem pa da se bojim ločitve Oz. Jo poslati proč zarad otrok, saj ne kdo v narnih rokah da bi bili poskrbljeni saj zase ne more poskrbeti. Prosim za pomoč in vaše mnenje.

Spoštovani,
moj prvi predlog je, da si uredite nekaj ur strokovnega psihoteraepvtskega svetovanja. Tako boste lažje razumeli psihološko logiko, ki je v ozadju vedenja vaše žene. S tako podporo boste tudi lažje izbrali najmanj slabo rešitev vašega problema. Ne pričakujemo namreč neke lagodne razrešitve brez posledic, amapak prej neprijetno in bolečo. Običajno je cilj izbrati tako rešitev, ki bo v najmanjšo škodo otrok, vas pa konec koncev tudi žene. In predvsem tako, da boste v prihodnosti živeli bolj mirno in zadovoljno. Če želite raziskovati sami, vam predlagam knjigo Ne stopajte več po prstih in tale forum: https://med.over.net/forum/kategorija/dusevno-zdravje-in-odnosi/psihologija-in-psihiatrija/mejna-in-narcisticna-osebnostna-motnja-za-svojce-79/
Če boste imeli potem dodatna vprašanja, kar dopišite in bom odgovoril.
Lep pozdrav,
Uroš Drčič

Dragi arbatros,

Preberi si o narcisoizmu. Razcleni njeno otrostvo in vedenje skozi zvezo. Moj bivsi je bil na zacetku angel, kasneje pa me je za vse obtozeval, nadzoroval, me pocasi, s tem da mi je konstantno nabijal slabo vest, zelel osamiti od vsega in vseh, vedno bil najboljsi, ostali pa krivi. Izbruhi ljubosumja, nepojasnjene jeze, zalitev, obtozevanja… ne glede na to kako sem se trudila. Ugotovila sem, da ima narcisticno osebnostno motnjo. Ta pa nacne empaticne osebe.. mocno nacne… sama sem, preden sem cisto izgubila sebe, komaj usla dokoncnemu propadu. Vse dobro ti zelim.

Si jo pa moral imet res neizmerno rad, da si toliko časa to gledal in toleriral. Ženska je psiho varianta in s takimi imeti opravka, ne bi hvala. Verjemi, da tudi v službi sodelavci ne morejo s takimi osebami sodelovati in funkcionirati. Mama je pa mama in otroke bo ločitev prizadela, itak boš vsega ti kriv, najprej poskrbi zase in tako kot ti svetuje g.Drčić pojdi do psihoterapevta, da se boš ti dobro pripravil na kalvarijo in sprejel posledice, ki so neizogibne.

Jaz imam pa kontra zgodbo. Moža imam takega,ki ne bi imel službe, …sej ima res zdravstvene omejitve…ampak  vseeno se je lepo razvadil, da žena vzdržuje stiri člane. Tako, da luštno nam je. Kaj naj pa jz naredim??Ločitev ne pride v upoštev, otroci obožujejo oba.

Cim prej stran…. Jst imam podobno zgodbo, kaksni terapevti in svetovanja takim osebam se ne da pomagat vidijo samo sebe in so najvecje zrtve….cim dlje od nje in cim prej da zadihas pa srecno

Jaz sem imel tako žensko, zelo zelo dolgo časa. Na koncu je šla z drugim in glejga! Zdaj lahko dela in je celo dobila redno službo……