Pozdravljeni!
Imam resen problem.
S svojo partnerko sva skupaj že šesto leto. V vsem se odlično razumeva. Imava veliko skupnih točk in enake cilje za prihodnost. Oba zelo rada kolesariva in hodiva v hribe. Oba sva zaposlena in lahko rečem, da sva finančno preskrbljena. Vendar, ko pa stvar nanese na spolnost, se pa malo zaplete. Njej ni do seksa. Velikokrat imam občutek, da vse kar naredi, naredi zaradi ljubega miru ali ker je že veliko časa preteklo od zadnjega seksa. Ko jo vprašam, kaj je narobe pravi, da je vse OK, čeprav vem, da ni. Na vprašanje, če kaj delam narobe pravi, da ni nič narobe. Poskušal sem že vse stvari od kopeli, atmosferske glasbe, svečke, šampanjec in jagode, vikend v toplicah, masaže na tisoč in en način… Vse kar dobim od nje je to, da je vse v redu samo, da njej pač ni toliko do tega.
Ker sem star 29 let njej pa 27, in ker enkrat tedensko, komaj dobljeni seks ne zadošča sem zelo obupan. Zelo jo imam rad, veliko mi pomeni! Vendar nastaja že problem saj opažam, da pogledujem za drugimi dekleti zgolj zaradi tega, da bi potešil svojo slo.

Spoštovani!
Imam nekaj vprašanj, s katerimi bi se lotil raziskovanja problema.
Ali je ta problem prisoten ves čas ali se je pojavil po šestih letih – oz. kdaj se je pojavil? Kako ga vidite vi in kako partnerka?
Na kakšen način je bila spolnost šest let del vajinega odnosa?
Ali je pred vama kakšna nova odločitev, sprememba, ki bi lahko vplivala na vajin odnos do spolnosti? Predvidevam, da se v tem času pojavi vprašanje odločitve za otroka. Ali sta glede tega usklajena? Morda je stiska glede prevzemanja odločitve, odgovornosti, spremembe v načinu življenja?
Vsekakor dvomim, da je problem enak vseh šest let, saj bi ga sicer verjetno reševala že prej. Ali sta se o tem že kdaj pogovarjala? Ali znate svojo stisko predstaviti partnerki na način, da vas bo slišala in razumela? Kaj o tem meni ona? Kaj je njen del stiske?
Kaj je na pogledovanju za drugimi dekleti bolj privlačnega od pogledovanja za svojo partnerko?
Vem, da vprašanja niso prijetna, a z njimi nakazujem v smeri: kaj lahko naredite sami. Vprašanje, kaj je narobe – ob odgovoru nič (in ob dejstvu, da z vajino spolnostjo niste zadovoljni) prav tako kaže vsaj na dvojna sporočila v vajinem komuniciranju.
Kakšen je vajin stik, koliko sta si resnično blizu?
Koliko se lahko iskreno pogovarjata? Ali se slišita? Ali se medsebojno razumeta? Kaj bi na vsa ta vprašanja odgovorila vaša partnerka?
Ta vprašanja postavljam z namenom, da bi nakazal, v katero smer je vredno usmeriti razmišljanje ob predpostavki, da potreba po spolnosti izvira iz dinamike vajinega medsebojnega odnosa.

Imam zelo podoben problem. Skupaj sva že deveto leto, ustvarila sva si lep dom, imava službo, pogovarjava se o poroki… edini večji problem, ki ga vidim (zanjo to ni problem) med nama, je da njej ni do spolnosti. Ji tudi nikoli ni bilo.

Skupaj sva od 17. leta, za oba je bilo prvič*. Na začetku je bilo nekaj nerodnosti (prvič mi je prišlo še preden sem prodrl vanjo, drugič je bilo vse prehitro in je bilo boleče…), toda neke želje, strasti z njene strani ni bilo nikoli. Želim si je kot prvi dan, vsak dan bi se ljubil z njo, toda njej preprosto ni do tega. Sva se že nekajkrat pogovorila in pravi da preprosto ne čuti nobene potrebe po tem. Kot bi imela popolnoma ubit libido. Nekje 2-3x mesečno pride vsaj do tega, da se prepusti mojim nežnostim, božanjem, poljubljanju in jo na koncu oralno pripeljem do orgazma (za katerega sicer pravi da ji je zelo všeč, toda očitno to ni dovolj). Ona je mene oralno zadovoljila v vseh teh letih mogoče 3x, pa še tu se je pritoževala, da ji okus ni všeč. Nekajkrat več z rokami, toda tudi to je bilo redko. Pa se zaradi tega nisem nikoli pritoževal; srečen sem že če se ona meni prepusti.

* pri cca 6 letih so se otroci igrali “zdravnike” in je nekajkrat menda imela spolne odnose z 10-letnim znancem. Kaj dosti se ne spominja, pravi pa da ji je ostalo v spominu da je bilo prijetno, o tem se pa noče pogovarjat.

Če že pride do pravih spolnih odnosov, se pogosto zgodi, da jo potem nožnica peče. Nekajkrat je imela že tudi težave z gljivicami.

Meni se pa dogaja, da, ker si jo tako želim in sem čisto vznemirjen ko sva tako daleč, da doživim izliv že po nekaj prodorih v nožnico. Očitno je čisto psihološka zadeva, toda nikakor ne najdem rešitve. Kot bi izgubil kontrolo. Zadevo bi trening rešil (enkrat vmes sva imela obdobje, ko sva kak teden seksala vsak dan in so te težave v veliki meri izginile), toda kaj ko treninga ni. Ko me npr. ona zadovoljuje z roko neizmerno uživam in orgazem brez težav zadržujem.

Čisto sem že obupan. Vse bi naredil zanjo, odlično se razumeva, precej se pogovarjava, le o tem se noče več pogovarjat, kadar vztrajam postane slabe volje in mi pove da ji pač ni. Me je pa groza ob misli, da nikoli ne bo normalne spolnosti, čeprav sem se v teh letih že nekako skušal sprijaznit…

Je možno, da je vzrok težav tudi v kontracepcijskih tabletah? Če dobro pomislim, nama je v spolnosti šlo še najboljše v začetnih mesecih zveze, ko jih še ni jemala. Sedaj jih jemlje, zaradi uravnavanja menstruacije in ker sva se dogovorila, da z otroci počakava do 30. leta, pa ne želiva da naju kaj preseneti.

O obisku strokovnjaka noče nič slišati, tako da mi tega prosim ne predlagajte.

Spoštovani Miha83!

O vzrokih za odklanjanje spolnosti lahko razmišljamo na več načinov.

Na prvem mestu velja preveriti fiziološke dejavnike (pekoča nožnica, vplivi jemanja kontracepcijskih tablet), kjer bo kompetentno mnenje lahko podala ginekologinja.

Drugo je spolnost kot sestavni del vajinega vzajemnega odnosa. Pri tem žal ne znam razmišljati na način receptov, ki bi delovali na daljavo – brez vprašanj, s katerimi raziskujemo medsebojno prepletenost in medsebojni delež. Vsak par ima svojo zgodbo, kjer ni univerzalnih odgovorov in pravil. Nekaj sem o tem na forumu že pisal pod naslovom SPOLNOST, BLIŽINA, INTIMNOST.
Prekinitev komunikacije (če se en od partnerjev ne želi pogovarjati) vidim prav tako kot komunikacijo, ki se pojavlja na drugačen način. Eno sporočilo je lahko: ni mi dovolj varno, da bi se s teboj lahko o tem pogovarjal.

O ženinem libidu poročate kot bi bil ubit. Če je temu tako, je verjetno bilo nekaj, kar je libido ubilo. In to, da noče pogovora ne z vami ne s strokovnjakom, ima verjetno v svetu vaše žene velik smisel. Morda vam njen smisel za odklanjanje pogovora ni blizu in je že to lahko razlog, da nimate dostopa do sveta, ki je pri vaši ženi verjetno zelo občutljiva tema. Koliko varnosti bi potrebovala, da bi vam dovolila (ali komu drugemu), da vstopi v njen svet in skuša razumeti njen smisel?

Tudi pogovor o tem, kako je v vašem svetu, kako je z vašimi hrepenenji in prizadevanji, da bi tudi na področju spolnosti lahko vzajemno uživala – vse to bi imelo verjetno velik smisel za vas.
Iz vsega tega domnevam, da je spolnost tema, kjer z ženo živita vsak v svojem svetu, med tema dvema svetovoma pa ni povezave, nekako nimata dostopa v svet drug drugega.
Od te ugotovitve naprej vidim samo eno pot, ki pelje na bolje: Imago dialog. Žal ni izvedljiv brez strokovne pomoči.

Ali žena ve o vašem vprašanju na tem forumu?

Lep pozdrav in veliko bližine vam želim,