zemlja ni lepa

Zelo sem žalostna in razočarana, prav boli me. Zakaj je naš svet-zemlja tako grozno krvoloča.

Ob tako prekrasnem sončnem vremenu smo se s hičnimi ljubljenčki na povodcu odpravili na daljši sprehod. Kar naenkrat zagledamo blizu Ljubljanice strašno vreščanje.
Vsi se prestrašeno obrnemo in vidimo, da sta dve sraki napadli ptičke. Ostalim je uspelo zbežati, dva ptička pa sta sraki razstrgali in pojedli.

Ko gledam animal planet in podobne resnične filme,mi je res grozno in ne morem več gledat.

Hotela sem povedat, da je naš planet grozljiv. En drugega žremo, od čisto mickenih, do velikih. Seveda je razlika. Ko se krvoločna žival naje, ne lovi več.
Najhujša zver je človek.
Sprašujem se, katero zlo je uničilo tako nizkoten, pokvarjen……….

Nisem za ta svet, ker je tako grozno ustvarjen, da vsaka pozitivna misel popolnoma zbledi.

Pa vendar je ta svet Božanska kreacija, kjer se vse dogaja po Božansem načrtu…. Tudi travice in boljke, cvetovi in koreninice so živa bitja, le da se nahajajo nižje na prehranski lestvici. Male ribice jedo planktov, večje ribe žrejo male ribe itd. itd. Problem je čisto nekje drugje. Človek, ki je najvišje razvito bitje, ne lovi več, temveč goji ta Božanska bitja, da jih potem zakolje in poje. In človek ne preneha, ko je sit. Kolje, predeluje, zamrzuje, konzervira, trguje itd., itd. Tu se problem začenja in končuje. V pohlepu.

Ko bomo dojeli, da jemo zato, da živimo in ne živimo zato, da bi jedli, se bodo mogoče stvari pričele urejati in ne bo potreno več milionov litrov krvi vsak dan steči v kanalizacijo.

Smo, kar jemo!