želodec
Lep pozdrav.
Mogoče niste pravi naslov za moj problem, vendar vseeno…
Stara sem 18 let in to je moja diagnoza-kronični gastritis. Zanima me, če bi bilo dobro, da bi usake nekaj let hodila na gastroskopijo, da si redno preverjam stanje mojega bolezni? Zdravnica mi je določila zdravila Nexium 20 mg po potrebi. Je to dovolj? Rekla mi je tudi naj ne kadim in pijem, naj ne jem mastno in pekoče (kar itak nikoli ne počnem in ne jem). Je pa res da sem zelo pogosto v stresu. Z vsako stvarjo brez pomena, se obremenjujem in sekiram, kar sicer vem da nikamor ne pelje. Mi kaj svetujete kar se tiče moje bolezni?
Hvala in lepe pozdrave.
Spoštovani!
Bolečina v zgornjem delu trebuhu je zelo pogost simptom in je največkrat posledica slabe hrane, nepravilnega hranjenja, stresnega življenja in jemanja različnih zdravil. Velik del populacije ima vsaj enkrat letno bolečino v zgornjem delu trebuha, vendar večina ljudi ne obišče zdravnika, ampak poskusi z dieto, z zdravili iz domače lekarne ali po nasvetu farmacevta omiliti ali odpraviti težave. Manjši del bolnikov obišče svojega zdravnika.
Bolečina v zgornjem trebuhu je zelo pogosta, saj je zelo malo ljudi, ki tovrstnih težav ne bi nikoli imeli. Kljub temu, da ljudje zelo različno čutimo težave in jih še bolj različno opisujemo lahko ločimo dve vrsti bolečin.
Bolečino lahko občutimo v zgornjem delu trebuha ali za prsnico, ki se širi v vrat in ob tem pogosto doživimo tudi vračanje želodčne vsebine v usta. Te težave zdravniki imenujejo gastroezofagealna refluksna bolezen ( GERB ), samo bolečino pa zgaga. Simtomi gastroezofagealne refluksne bolezni so lahko podobni simptomom bolezni srca in jih lahko loči šele zdravnik z preiskavami.
Druga vrsta bolečine v trebuhu se pojavlja v predelu nad ( okoli ) popka in je običajno vezana na uživanje hrane in še druga simptome ( napihovanje, spahovanje, nelagodje). Te težave imenujemo dispepsija.
Nekateri ljudje imajo težave, ki so značilne samo za zgago ali dispepsijo. Velikokrat pa se težave lahko tudi prekrivajo.
ZGAGA
Gastroezofagealna refluksna bolezen je posledica prekomernega vračanja kisle želodčne vsebine v požiralnik. Normalno se želodčna vsebina večkrat dnevno vrača v požiralnik, vendar jo varovalni mehanizmi hitro odstranijo. Takrat, ko je količina želodčne kisline, ki zateka v požiralnik prevelika ali pa so varovalni mehanizmi prešibki, nastanejo v sluznici majhne ali večje poškodbe kar občutimo kot bolečino.
Vračanje želodčne vsebine v požiralnik lahko pri nekaterih ljudeh povzroči vnetje žrela, vnetje grla, kašelj ali bolečino v prsih, ki je podobna srčni bolečini.
Zgaga je zelo pogosta težava. Kar pri 7 do 10 % odraslih se pojavi vsak dan in več kot tretjina ljudi jo občuti vsaj enkrat na mesec. Zelo pogosto se pojavlja pri nosečnicah.
Nekateri ljudje občutijo zgago le ob dietnih prekrških, drugi pa imajo občasne ali stalne težave tudi ob primerni prehrani.
DISPEPSIJA
Dispepsija je lahko posledica spremenjenega delovanja prebavne cevi ali organske bolezni.
Stena prebavil je zelo prepletena z živci, ki omogočajo pravilno mišično aktivnost v mirovanju in po obroku hrane. Številni zunanji vzroki ( Razpredelnica 1 ) lahko spremenijo mišično aktivnost kar občutimo kot napenjanje, spahovanje, nelagodje ali celo kot bolečino.
Pri teh bolnikih zdravniki tudi z preiskavami velikokrat ne ugotovijo vidnih sprememb na sluznici zgornjih prebavil
Razpredelnica – Vzroki za nastanek spremembe delovanja prebavne cevi
-stresno življenje
-mastna hrana
-prehitro uživanje hrane
-nekatera zdravila
Dispepsija je lahko posledica tudi organske bolezni (razpredelnica 2). Pri teh bolnikih zdravniki z laboratorijskimi, endoskopskimi, ultrazvočnimi ali rentgenskimi preiskavami ugotovijo spremembe v sluznici prebavne cevi ali parenhimskih organih.
Razpredelnica – Organski vzroki za nastanek dispepsije
– ulkusna bolezen želodca
– ulkusna bolezen dvanajstnika
– vnetje sluznice želodca ali dvanajstnika
– bolezni žolčnika in žolčnih vodov
– vnetje trebušne slinavke
– rak prebavil
Najpogostejše bolezni, ki povzročajo dispepsijio so ulkusna bolezen ali vnetje sluznice v želodcu in dvanajstniku. Le te so v veliki večini posledica okužbe z bakterijo Helicobacter Pylori ali/in uživanja nesteroidnih protivnetnih zdravil in acetilsalicilne kisline.
Priporočila pri GERB-u
– dvignjeno vzglavje
– dieta: odsvetujemo maščobe, čokolado, orehe, začimbe, kavo, alkohol, pomarančni sok
– odsvetujemo ležanje 3-4 ure po obroku
– kajenje
– prevelika telesna teža
– ozka oblačila
Priporočila pri dispepsiji
– izogiba naj se hrani, ki mu škoduje
– hrano naj uživa počasi
– izogiba naj se nesteroidnih protivnetnih zdravil in acetilsalicilne kisline
Zdravila brez recepta za zmanjšanje kislosti želodčnega soka
– antacidi
– blokatorji receptorjev H2 (npr. ranitidin 150 mg)
Antacidi nevtralizirajo že izločeno kislino. Njihov učinek je prehoden in traja le nekaj ur, zato ga je potrebno jemati pogosto (eno in tri ure po obroku in zvečer po eno tableto).
Antacidi so enako ali nekoliko bolj uspešni kot placebo. Ne pospešijo celjenja poškodbe sluznice požiralnika, vendar po zaužitju hitro ublažijo težave. Antacidi lahko ob sočasnem jemanju drugih zdravil zmanjšajo absorpcijo (ker vežejo zdravilo) in tako tudi njihov učinek.
Blokatorji receptorjev H2 zavirajo izločanje kisline s kompetitivnim zaviranjem receptorjev H2 na parietalni celici v sluznici želodca. S tem se zavre vse faze izločanja želodčne kisline, vendar bolj bazalno in nočno kot spodbujeno izločanje po obroku hrane. Učinek blokatorjev receptorjev H2 traja dalj časa (do 12 ur). Večini bolnikov z blago do zmerno zgago in dispepsijo zadostuje 150 mg ranitidina. Največji dnevni odmerek je 2×150 mg ranitidina na dan.
ZAKLJUČEK
Dispepsija in zgaga sta zelo pogosta simptoma in sta običajno posledica napravile prehrane, stresa ali neželenega učinka zdravil. Velika večina ljudi se zdravi na osnovi lastnih izkušenj ali poiščejo nasvet pri farmacevtu v lekarni. Farmacevt lahko, ko je s pogovorom ugotovil, da bolnik nima alarmantnih znakov in izlušči tudi vzrok težavam, svetuje spremembo načina življenja in priporoča zdravljenje z zdravili brez recepta. To so antacidi in ranitidin 150 mg.
Ko farmacevt izda zdravilo, mora bolnika opozoriti, da samozdravljenje lahko traja le dva tedna in da morajo v tem času težave popolnoma izzveneti, sicer svetuje pregled pri zdravniku
Pozdravljeni!
Ker se moje težave vlečejo že kar nekaj časa in je vedno slabše, bi vas prosim prosila, če mi lahko svetujete, kaj naj naredim. Vsak dan me boli pod rebri levo, kot da mi je tam tudi oteklina. Bolečina se širi po trebuhu in v hrbtni del. Če pritisnem na boleče mesto, imam občutek, kot da se mi v ustih pojavi grenak-kisel okus. Bila sem na Uz trebuha – bp, razen hiatalne kile in kroničnega gastritisa. Opravila sem tudi kolonoskopijo lani – bp. Moja lečeča dr. me je dala slikati spodnji torakalni del hrbtenice, ker meni, da po vseh pregledih, ki so negativni, preostaja še samo, da bolečina izvira iz hrbtenice. Prosim za vaše mnenje, če mi lahko kaj svetujete.Stara sem 55 let
Za odgovor najlepša hvalain lep dan Vam želim
Pozdravljeni!
Težave kot jih opisujete, lahko izvirajo iz želodca. Ugotovljeno imate hiatalno hernijo, niste pa napisali, kolikšno. Lahko težave povzroča refluks, vnetje sluznice želodca. Smiselno bi bilo opraviti tudi gastroskopijo (diagnozo gastritis lahko tako dokažejo). Na UZ se namreč gastritisa ne vidi. Ali ste mogoče poskusila z zdravili za zmanjšanje izločanje kisline v želodcu (Ultop, Nexium in podobno)? Kakšen je pa izvid rentgena? Bolečine v trabuhu so lahko tudi iz hrbtenice.
Lep pozdrav
Mateja
Spoštovana dr!
Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor.Nisem napisala,da sem imela gastroskopijo lani junija in letos februarja,kjer mi je gastroenterolog ugotovil manjšo drsečo hiatalno kilo in gastritis.Julija sem hodila v protibolečinsko ambulanto v LJ,kjer sem imela akupunkturne terapije(13x).Moja osebna dr,me je dala slikat spodnji del torakalne hrbtenice,kjer so se videle začetne degenerativne spremembe v smislu spondilofitov,drugih prepričljivih sprememb ni bilo videti.Ker je bolečina vztrajala,sem se ponovno napotila na gastroskopijo septembra na infekcijsko kliniko,kjer so mi z HUT ugotovili prisotnost HP in insf.kardijo.Prejela sem dvoje antibiotike in Ultop za sedem dnevno zdravljenje.Zdaj me zanima,kako naj vem,če ni več prisotna bakterija,ker isto diagnozo sem imela že pred 5 leti.Se to ponavlja?
Hvala za odgovor
Pozdravljeni!
Če smo uspešni pri zdravljenju proti HP, težave izzvenijo. Dokažemo pa to lahko s ponovno gastroskopijo. Obstaja pa še en test, ki je veliko bolj prijazen: tako imenovani dihalni test (v izdihanem zraku ugotavljajo neko snov, ki dokazuje prisotnost HP). Nanj vas napoti izbrani zdravnik z napotnico. Okužbe HP se lahko ponavljajo. Velik del prebivalstva je namreč okužen s HP, medtem ko ima le del ljudi zaradi tega težave.
Lep pozdrav
Mateja