Pozdravljeni,

saj ne vem kaj naj napišem. Da sem ena navadna šema, ki se ne more in ne more odločiti, da bi prenehala kaditi. Kar odlašam in odlašam. Kot da bi imela kaj izgubiti? Prav neverjetno je, kako mi, če malo karikiram, okrog glave letata dva, en bel (angel) in en črno-rdeč (hudič). In tale slednji je vedno močnejši, vsakič znova me zvabi v skušnjavo.
Nikar se preveč ubadat s tem postom, gre bolj zato, da pridem večkrat na ta forum in si preberem vaše izkušnje in še svoje kolebanje.
Uh sem jezna sama nase.

Spoštovana!

To, da ste jezna nase, je že začetek poti. Ko boste dovolj jezna, se boste odločili in naredili prvi korak. In takrat bo šlo. Tudi če ne prvič pa morda v desetem, dvajsetem ali tridesem poskusu. Torej nikakor obupat.Cigarete so res hudičeve palčke, toda da se jim upreti in prepričan sem, da bo tudi Vam uspelo

Neodločna, čisto razumem tvoje stanje, ni prijetno, ko veš, da ti nekaj močno škodi in se temu ne moreš upret. Tudi jaz sem se s tem dolgo ukvarjala in čakala na dan, ko se bo nekaj zgodilo, da bom prenehala s kajenjem. Nič takega se ni zgodilo, le “gumbek” v glavi sem dala iz ON na OFF in danes je 2 meseca odkar ne kadim in moram rečt (vsaj zankrat) da niti malo ne pogrešem tega gnusa (v vseh pogledih), čeprav sem ogromno pokadila, drugi so mi rekli, da jaz ne bom nikoli nehala kaditi. Je pa res, da mora vse to dozoreti le v tvoji glavi, v bistvu ne rabiš nobenih pripomočkov (beri: nepotrebnih stroškov), le pravo motivacijo in že drugi dan nisem imela težav – gre le za močno odločitev, splača se ti biti odločna, ampak po sprejeti odločitvi si niti ne upaj pomisliti na cigaret – misli raje na to koliko dobrega si naredila zase.
Danes imam že veliko več energije kot prej in volje za ustvarjanje. Cigareti res ubivajo, pa ne le fizično…. Neodločna, naredi ta korak, ne bo ti žal. Držim pesti zate, verjamem vate, ker vem, da zmoreš.

Draga neodločna!

Tudi jaz večkrat preberem tale forum. In, ja, tudi jaz sem zelo neodločna, oz. me premami. Ta trenutek sem odločena,zdaj pa ne bom več, pa me vseeno premami. Celo sem poskusila z bioresonanco, samo nič od tega.Sem mislila, da bom lažje, če cigaret ne bom imela doma. Pa na žalost ni šlo. Celo bi zdaj imela fino priliko, da čisto preneham, ker sem bolna, imam angino, boli me grlo, okus je ful zanič, pa vseeno prižgem cigareto, čeprav je spremenjen okus.Sicer pokadim na pol in ugasnem, ampak to ni to. Ful si želim prenehati, vsaj mislim, da res, samo sem totalna kokoš, ki se pusti trenutni slabosti.Upam, da se mi nek gumbek čimprej obrne, da mi uspe. Enostavno se ne razumem, po eni strani imam resnično željo po prenehanju, po drugi pa vedno podležem.

Spoštovana!

Ne obupujte nad seboj. Poskušajte ugotoviti, katere so tiste situacije, ki vas premamijo, da ponovno prižgete. Kaj je tisto, kar vas asocira na cigareto? Ko boste to analizirali (lahko si zapisujete), se boste morda lažje upirali in se izogibali takšnim situacijam in okoliščinam. Če vam zapaše ob kavi, v določenem okolju, lokalu, se poskušajte temu izognit. In ko imate zopet željo, pojdite na sprehod, rekreacijo ali nakupovanje. Poskusite lahko tudi s kakšno skupino za pomoč ali pa z zdravili. Vsekakor pa ne smete obupat!