Zivjo zalosten

Vem kje si z mislimi. Ni enostavno samo se da.
Sem bil 2 leti nazaj na istem…s tem da imava 2 otroka…pa danes pogledam…hvala bogu da se je tko zgodil…sicer je tezko sprejet nastalo situacijo z danes na jutri vendar se da.
Jest sem vsakic ko je bilo prehudo v glavi sel al v hrib al tect…s cisto jezo..s tem je narasla kondicija in zmansal pritisk v glavi…
S casom bos vse preanaliziral videl realno stanje da si cisto ok.
V redu nimas te partnerke bo prisla druga ce bos to hotel… sam ne prepuscaj se destruktivnin mislim pa kako se imata…pozab na to…delaj migaj karkoli..misli samo na sebe…
Pejt u druzbo…izpovej se komu bliznjih..druzini
…cas vse porihta…
Ce rabs pogovor me kontaktiri na zs.

Bodi dobro

Vseen glej komu zaupaš, ker ljudje rečejo v večini idi na terapijo k psihiatru – ko si res povožen. En drek jih briga za take ljudi… moja lastna izkušnja. Sem spoznala komaj v res hudem obdobju da nimam nobene vredu prijateljice. Po pameti zaupaj ne vsem….

Hi!–
Hja življenje ni dvorišče samorogov. Večinoma nam razočaranje samo pokaže kaj v resnici ni dobro za nas. Bolečina nas opozarja na nas. Ker pa na žalost ni niti zdravnika, niti injekcije, ki bi nam ublažila bolečino nam je pa dana možnost s svojo prvotno nalogo na tem svetu in to je naše življenje; izjokati v blazine vse solze, ki so v nas, dovoljeno je tudi zvrniti par kozarcev, glasno prekleti ta položaj in trenutek… Dovoljeno je jamrat tukaj na forumu, dovoljeno je ure ponavljanja svojemu najboljšemu prijatelju… Drugo jutro, ali tretjo, pa je potrebno vstat, ,popravit krono na naši glavi in si rečt— Vse kar me ne ubije me samo krepi….. In novim zmagam nasproti in celo novim ljubeznim…. Vso srečo!!

Pozdravljen žalosten!

Nima pomena, da rečem, da ne bodi žalosten…ker to si in boš še vsaj nekaj časa, če ne drugače, vedno, ko te bodo stvari, ljudje, misli spomnile na preteklost in dogodek, ki ti je zlomil srce.
Verjemi vse se da, samo času daj čas.
Nikar ne obupaj in kot so ti napisali..preusmeri misli, bodi aktiven v stvareh, ki so te veselile (verjetno te zdaj bolj malo stvari veseli), druži se, govori in se zaupaj osebam, ki so vredne tvojega zaupanja, prijateljstva in znanstva…
Vem, tudi takih ljudi kar ni in ni, v takih težkih trenutkih…tudi sama sem doživela grdo preizkušnjo (dvojno prevaro znotraj družine, razpad moje družine in bratove), ki pa je zdaj po nekaj letih povsem za mano in življenje je spet lepo.

Samo eno življenje imamo in res nihče, nihče, čisto NIHČE na svetu ni vreden, da bi ga izgubili. Vse se reši, samo, kot sem napisala času daj čas…verjemi.
Želim ti vse dobro in predvsem pozitivnih misli in veliko sonca in zavedanje, da nisi sam, edini, osamljen.

Joj, ne morem verjet, pišete, da ga je prevarala. Morda se je zaljubila v prijatelja in on v njo. Morda je žalosten bil preveč ponosen in ni niti opazil, da ji ni več dovolj. Ljubezni ne moreš prisiliti. Niti nje, da ljubi tebe, niti tebe, da ljubiš njo. Pojdi naprej. Nimaš nobene pravice bit užaljen, jezen ali karkoli drugega. Premisli, kaj si ti delal morda narobe v tem odnosu. In nekateri prav obsojajoči do ženske, ko sploh ne veste, kakšen odnos sta imela. On piše samo o nekakšnem zapuščanju in še eni osebi. Morda se ga je s pomočjo prijatelja samo rešila. Ušla iz čustvene posesivnosti. Zato tisti, ki dajete nasvete, malo premislite. Človek, ki pomisli na samomor, ker ga je ženska zapustila, je lahko zelo problematičen.

Ojla, kamničan!
Nimaš možnosti ZS…

Lep dan 😉