Pozdravljeni, sem mlada mamica hudo bolnega otroka, starega nekaj mesecev. Ze od samega zacetka smo sooceni z dejstvom, da otrok ne bo nikoli normalno razvit zaradi bolezni (kjub zdravi nosecnosti). Tako je hudo, da sva skoraj vsak teden v bolnisnici. Sprasujemo se ali bo hodil, koliko bo dojel svet je vprasanje, ali sploh vidi in kaksno nego bo potreboval. Sama enostavno ne zmorem sprejeti otroka s tako hudimi omejitvami. Sem visoko izobrazena s svojim podjetjem in zadolzenostjo. Bojim se, da bi tonila pocasi v izgorelost in depresijo, saj je celotno obdobje huda travma. Poleg tega je otrok zelo zahteven, nenormalno veliko joka zaradi bolezni, apliciranje zdravil in zaprtost na kliniki me mocno izcrpavajo. Obcutek imam kot da sem v jeci, ki ji ni ne konca ne kraja. Zal ne morem ne iz financnega ne iz drugega razloga sprejeti to, da bi ostala doma zaradi otroka in sprejela krb nase. Kako bi lahko osmislila vso to travmo in bolecino?

Pozdravljeni!

Ste v izjemno težki situaciji. Vas razumem, da vam je težko sprejeti kar se dogaja z vašim otrokom in vami. Tudi za sprejemanje situacije v kateri smo je potreben čas. Šele, ko sprejmemo, kar se spremeniti ne da, je ponavadi lažje.

Glede na stres in obremenitve, ki jih trenutno imate, bi bilo zelo priporočljivo, da si uredite službo in ostale obveznosti tako, da ne boste pregoreli. Si predstavljam, da ste službeno zelo zaposleni in bo takšna sprememba velik izziv. Se o vsem tem lahko s kom pogovarjate?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj