Imam problemček, ali že kar velik problem. Diplomirala sem in delam na drugem področju kot, kamor me vleče srce.
Zaključila sem Ek. fakulteto in sem sedaj zaposlena. Osebno bi me najbolj veselilo delo veterinarja. Že od majhnega sem si želela postati veterinar. V OŠ soc. delavka ni dovolila, da grem na veterino in celo ni oddala prijave. Trdila je da je to moško delo. Jaz se pri teh letih še nisem znala postaviti zase. V srednji šoli sem po 1. letniku želela zamenjati svojo šolo za veterino. Tajnica na veterini mi je »zrihtala« tel. številko od fanta s te fakultete. Posodil mi je zapiske. Pisal je kot »kakšen dohtar« in nisem znala brati njegove pisave niti v slovenščini, kaj šele latinske besede. Ko sem klicala na sr. vet. šolo za druge zapiske so imeli že zaprto čez celo poletje. Mama me ni pustila v 1. letnik veterine. Trdila je da bi s tem zgubila 1 leto ko sem že hodila na drugo sr. šolo.
Ko sem se želela vpisati na Vet. fakulteto je bil vpisni pogoj, da imaš sr. vet. šolo ali biotehnično ali kaj v tej smeri, drugače pa si imel diferencialne izpite. Še potem pa je bil zelo velik vpis nekaj 100.000, sprejeli pa so jih samo 30 najboljših na sprejemnih izpitih. Tako, da nisem imela šans.

Vpisala sem se na ekonomski faks in ga zaključila, po 2 letih iskanja službe zdaj zaposlena že 1 leto.

Vsako leto pogledam v razpis, če so se morda že spremenili vpisni pogoji. Izrednega študija nimajo, imajo samo redni študij, ki traja 5 let. Letos sem videla, da sprejemajo tudi vse kandidate, ki so pred letom 1995 zaključili katerikoli srednješolski program. A jaz pri se pri 31 letih ne upam vpisati v 1 letnih, pustiti službo (možen samo reden študij in moraš hoditi na predavanja in prakso,…),… Ko bi končala študij bi bila stara recimo 35 – 36 let in iskalka dela v veterini a brez izkušenj, ki jih v današnjem času vsak zahteva. Skrbi me, da bi ostala brez službe.

V Ameriki je vse mogoče. Prijateljica je diplomirala na novinarstvu. Na podiplomskem študiju pa študira za pilota. Tam je študij zelo drag in nimam sredstev.

Razmišljam, če obstaja kakšno delo z živalmi, tudi če imam Ek. fakulteto. Ali morda kdo ve kako priti do tega, da bi delala z živalmi.

V prostem času se posvečam svojima dvema kužkoma. Zanima me redno delo in ne kakšno prostovoljno na račun ukvarjanja s svojima kužkoma.

Pozdravljena!

“Napačna” izbira fakultete se zna dobro maščevati; tudi sam imam iskušnje s tem – tudi z EF v Lj. Jaz je sicer nisem dokončal, ker se mi je popolnoma zagabila, a sem potreboval kar precej časa, da dobim “videnje” da le ne sodim med ekonomiste…
Če me vprašaš osebno je dobrih veterinarjev malo – vsaj za male živali (pse, mačke). V našem mestu, dobesedno pojma nimajo o njih. Saj ne da bi jih žalil, ampak mačka so mi uspavali “češ, da sumijo da ima mikrosporozo”, pa če sem tak ignorant naj se kar igram s tem. Kasneje se je izkazalo, da je ni imel :-(… *brez kometarja*
Psu so dali neke injekcije proti “alergiji” in morale so biti zeeeelo močne, kajti začele so mu izpadati dlake (v šopih), tako da po zadnjo dozo sploh nisva šla – pa je z njim vse v redu (dlaka mu sicer še izpada, ampak manj). Kolega je imel popolnoma isto diagnozo v LJ; njemu so dali samo eno tabletko in je bilo vse o.k. (nobenih stranskih učinkov).
Torej osebno te povsem podpiram. Vem kako je opravljati delo, ki ga ne maraš. Pa ne tako dobesedno >marati>, ampak verjetno ti gre na živce – in čim bolj probaš to potisnit, tem bolj ti gre na živce (predpostavljam) -> tako pač delujemo. Vem pa da je tudi potrebno služiti denar (na žalost) za vsakdanje življenje.
Verjetno bi bilo idealno če bi dobila delo na kakšni ustanovi (!? kateri), ki se ukvarja z živalmi in potrebuje statistika, ali kaj podobnega (govorim iz glave). Potem bi imela stik z živalmi in tudi opravljena fak. bi ti bila v pomoč. Hmmm…. kaj pa če odpreš zavetišče? To je možno in _ne_ potrebuješ vet. šole + zavetišč je dosti premalo za vse psičke (in mačke) – baje dobiš neka sredstva iz občine ipd.

Verjetno ti nisem dosti pomagal, a vsaj moralno te povsem podpiram in razumem!

P.S. Naj ti starost ne bo ovira! Če boš živela, ne vem, 80 let, je to še celih 50 let… (lahko je 50 let nesreče ali sreče). Vsekakor pa dobro razmisli.

Veliko sreče v življenju!

lp Tix.