Želim skritizirati umet
Tudi umetni kolk ni isti kot naraven, pa z by passom se tudi ne da živeti tako kot brez, pa tudi zobna proteza ni isto kot pravi zobje, pa niti implanti ne.
Tudi očala ali leče ne.
Je pa težave, težava predvsem v tem ker ni opore ob izgubi sluha. Ko ni nikogar, da bi realno predstavil in se s tem soočamo sami. Tudi jaz sem se pred 20 leti in se še vedno.
Je pa vseeno pomoč, dejstvo pa je, da nikoli ne bo umetna “inteligenca” enaka naravni, če se tako izrazim.
Če ste v težavah se obrnite na občinsko društvo gluhih in naglušnih, poiščite kontakte in edino kar vam preostane je da sprejmete okvaro. To ni nujno da se sprijaznite, temveč da poiščete način, kako boste najlaže funkcionirali v družbi.
Šla sem v lokalno društvo gluhih in naglušnih. IN kaj tam vidim? Vsi nekaj mahajo z rokami, govoriti očitno ne zna nihče. Verjetno se temu mahanju reče slovenski znakovni jezik (tako berem na tem forumu). Žal. Kako naj se tukaj s kom pogovorim? Šla sem tudi do sekretarke. Pogovarjala se je z nekim gospodom ob uporabi slovenskega znakovnega jezika. Govorila ni nič. Sem pomislila, da nihče ne zna govoriti in me nihče ne bo razumel. “Škoda časa,” sem si rekla in odšla. Ob odhodu sem se počutila še bolj osamljeno kot prej, ko sem prišla. V bistvu, občutek sem imela, da sem prišla v tujino. Verjetno bi bilo dobro, če bi društva gluhih in društva naglušnih ločili, ker tistim, ki se nam je sluh poslabšal in smo prej dobro slišali, je slovenski znakovni jezik tuj. Nimam nič proti uporabi slovenskega znakovnega jezika, samo naj na vrata pisarne napišejo, da sekretarka zna slovenski znakovni jezik in govorni slovenski jezik- za naglušne – da ne bo napačnega prvega vtisa.
Draga adfklj,
verjamem, da ti je ob poslabšanju sluha težko, vendar moraš razumeti, da je uporaba znakovnega jezika za nekatere običajen način komunikacije, ker pač ne slišijo. Kretanja se lahko naučiš, ni tako težko, učimo se ga tudi slišeči, ki imamo v družini gluhe ali naglušne osebe, tako da tu ne vidim ovir. Nikoli ne vrži “puške v koruzo”, ne misli, da je za nekaj takega “škoda časa”, veliko je naglušnih ljudi, ki se jim je tako kot tebi sluh poslabšal kasneje, pogovori se z njimi, ne kar tako obupati. A si se sploh poskušala pogovoriti s sekretarko v društvu? Zakaj sklepaš, da te ne bi razumeli? Si pomislila, da sekretarka mogoče sliši in govori, vendar je pač komunicirala z gluhim in je zato uporabljala znakovni jezik.
LP
Sem šla v sredo ponovno v društvo in se s sekretarko pogovorila vse, kar sem želela.
Prejšnji teden sem se sicer želela pogovoriti s sekretarko,vendar pa sem si očitno žal vzela premalo časa. Imela sem le pol ure časa, zato se mi je strašno mudilo, sekretarka pa je ves tisti čas obravnavala eno samo stranko. Ko je pol ure minilo, sem morala iti (roditeljski sestanek za sina – mož je bil v službi zaradi nadur, ki jih očitno mora opraviti, razen, če opraviči zaradi družinskih obveznosti, ko jih žena ne more opraviti).
Sem si v sredo organizirala tako, da nisem popoldne imela nobenih obveznosti (doma imam sina – zanj je tokrat poskrbel mož), pa sem šla v društvo – vzela sem si čas do zaprtja društva. Tudi v sredo sem čakala več kot eno uro, da sem prišla na vrsto, ko pa sem končno prišla, pa sem se s sekretarko pogovorila v 15 minutah. Tisti, ki uporabljajo znakovni jezik, očitno rabijo več časa za pogovor kot jaz… Razumem jih…
No, sekretarka mi je v 15 minutah razložila vse o društvu, kaj lahko dobim, o časopisu, ki ga izdaja zveza društev, itd. Skratka, zelo prijazni so bili.
Pozdravljeni affklj…
Počutila sem se podobno ko sem prišla prvič na društvo. Zato sem se takrat sprva umaknila, vse skupaj prežvečila in na koncu postala aktivna. Predvsem pa sem se povezala z vsemi, tudi tistimi, ki uporabljajo samo znakovni jezik. Lahko me kontaktirate na [email protected].