Zdravo.
Z fantom sva ze leto in pol v razmerju. Se odlicno zastopiva, se ne kregava, zivima skupaj. Jaz se student on pa zaposlen. Tezava pride pri tem da si jaz zelim otroka Vendar njegov odgovor je da ko bom imela redno sluzbo. Vendar je ta zelja po otroku vsakic vecja. Ucasih se kar zjocem ko vidim male dojencke…. Pred 3 leti sem imela prisiljen splav… In od takrat se mi kar mesa. Ne vem vec kaj naj naredim

Socializma ni več in s štancanjem otrok ne prideš višje v vrsti za družbeno stanovanje.

Posledično obvelja pra-stari pregovor: Najprej štalca, potem pa kravca.

Glede obsesije okoli dojenčkov, bi pa veljalo stopiti do terapevta.

lepo, da si želiš otroka. Sicer ne vem, kaj pomeni prisiljen splav (je bil to splav zaradi okvar zarodka, so te starši prisilili v splav, spontani splav), vendar imaš očitno posledice zaradi te nepredelane travme. Res bi bilo dobro, da se oglasiš v kakšni psihološki posvetovalnici, za študente jih je nekaj in so zastonj in se o tem z nekom pogovoriš. Brezglavo hitenje v novega otroka namreč tvojih problemov ne bo rešilo, temveč boš v to zgodbo spravila še eno nebogljeno bitje. Otrok potrebuje stabilno mamo, tudi finance niso čisto nepomembne, časa imaš več kot dovolj.