Predvsem Za mirello in borisa:
Nikoli mu nisem rekla, da ločitvenih papirjev ne bom podpisala, samo vložiti mora tožbo za ločitev, navsezadnje se lahko loči brez mojega soglasja, ali ne? Pa še takrat mu bom rekla, da nima pojma, kaj meče stran, ampak če je tako prepričan v svojo ljubezen, potem ga to res ne more premakniti. Lahko tudi samo vzame stvari in gre. To so njegove odločitve, jaz sem svoje povedala in pri tem bom ostala, vsaj zaenkrat.
Ne vem, zakaj tega ne naredi? Verjetno se boji vseh težav, ki izvirajo iz tega: od delitve premoženja do odklonilnega odnosa otrok (tega se zaveda) in okolice. Brez tega pač ne bo šlo, to je račun, ki ga bo moral plačati, če se bo tako odločil. Očitno pa se mu ta račun zdi previsok, ga njegova draga ni vredna, kot kaže. Vredna pa je tega, da ruši najin zakon, to sem že spoznala. Pa naj ga ruši, tega mu ne morem preprečiti, če ga noče popraviti. Vsak dan bolj sem le prepričana, da odšel ne bo. Snoči sem slišala njun kratek pogovor, pa ne da bi prisluškovala, ampak je bil on tako glasen, da se je slišalo v drugo sobo. Ne vem, kaj sta govorila pred tem, slišala pa sem, ko je zavpil, “zdaj je pač situacija taka, da je ona (jaz)še vedno moja zakonita žena”, potem je bilo nekaj nerazločnega, na koncu pa še glasno, “daj me že nehaj drkat s tem.”
Očitno tudi med njima nekaj “ne špila”.
In takrat, ko se bo dokončno “zasidral” nazaj v ruševinah tega, kar bo ostalo med nama, bom začela razmišljati, kaj bova. Mogoče pa meni ne bo več za popraviti (kot mi je še zdaj) nič in se bom jaz obnašala tako kot zdaj on. Vem samo, da se bom takrat ravnala samo po sebi, tako kot se on zdaj in delala samo tisto, kar mi bo, tako kot on zdaj. Zdaj ga ne bom postavila pred vrata, čisto možno pa, da ga bom takrat, ko te njegove veze ne bo več, ko ga bo nagnala ona ali pa bo prekinil z njo on.
Se mi vse bolj zdi, da do tega dneva ne bo več dolgo.

Draga Avgusta !
Spremljam tvojo zgodbo in skoraj si se mi že zasmilila, dokler nisem naletela na tvoj link na Forumu Ločitev, kjer daješ občutek, da ti je do zakona samo še zato, da lahko moža žres, dobesedno. Link sem tuid prenesla sem, da bodo brali tudi tisti, ki se jim smiliš. Mislim, da imaš resne psihične težave, takole zasledovati in nadzirati moža. To je bolno. Če mui ne bi vse življenje visela za vratom ,kot praviš (nikamor brez njega itd… in mu pustila dihati, do tega mogoče sploh ne bi prišlo. No in tu je link, pa si ga preberite, potem pa dajite odgovore:

“Draga punca, sicer nisi ljubica mojega moža, si pa v istem dreku kot ona. Tudi moj mož si je omislil eno resno, celo prepričan je, da se morava midva ločiti, ampak njegovo prepričanje ostaja pri besedah, že več kot leto in pol. Zanimivo, ne? Le zakaj se potem ne loči od mene? Zato, ker jaz nisem za to? Zakaj pa bi bila, če bi rad on odšel?
In za vse ostale ljubice, pa tudi preverane žene: mogoče imam veliko sreče, ker sva materialno tako dobro preskrbljena, da mu že 20 let ne rabim prat, kuhat, peglat in čistiti. To dela hišna pomočnica. Otroka sta odrasla, ni težav. Torej? Kaj za hudiča ga tako zadržuje, da ne more oditi, ko pa mu je ona vse na svetu?! To, da mu jaz nočem reči, dragi, prav imaš, res moraš k njej?! Pa kaj ste ljubice res tako neumne? In se pri tem tolažite, da smo žene neumne, ker to prenašamo? Meni prav nič ne manjka z njim, tisti en večer naj si privošči, zagrenim mu ga z obnašanjem, tam, kjer ga najbolj boli – če bi bil tako prepričan v svojo ljubezen, bi torej že zdavnaj šel, ne?
In še nekaj – vedno, ko mi bo rekel, da je zanj zakona konec, da me nima več rad itd., mu bom jaz rekla, da ga imam neizmerno rada, da ne znam živeti brez njega, da sva preživela 30 čudovitih let in da vem, da jih še bova, da je zame sansjki moški celega mojega življenja…potem pa naj gre.
Le zakaj ne gre?”

To je link.

A ni to bolno “meni prav nič ne manjka, tisti en večer naj si privošči, zagrenim mu ga z obnašanjem, tam kjer ga najbolj boli.”

Če je to ljubezen, pol pa sploh ne vem kje smo ljudje.
Avgusta ti se pa zamisli nad sabo.

Kl, če bi bila v moji koži in če bi prebrala vse, potem bi razumela, kaj sem hotela povedati tej punci ali ženski, ki je nekomu ljubica: da je v dreku, ker če se mož ne loči na hitro, potem se ne bo. To spoznavam pri svojem, vedno bolj. Ppri tem ne pravim, da nisem v dreku tudi jaz, želim le opozoriti, da tisti možje, ki se ne ločijo hitro, se nikoli ne ločijo. Moj je takšen, zdaj sem v to že prepričana, bom pa še napisala, kaj se bo dogajalo.
Da so neumne, sem napisala zato, ker je to res. Jaz sem BILA neumna, ker sem mislila, da bo prekinil zaradi mene in moje bolećine, pa ni. Prekinil bo zaradi nje, ker ona očitno noče igrati le vloge ljubice, ki ji jo je on pripravljen dati, več pa ne. Če bi želel res biti z njo, bi se pogovoril z menoj, ne glede na moj odnos do njega in moje stališče do zakona in bi se tudi ločil, z vsemi posledicami vred (preberi moj zgornji prispevek).
To, da mi nič ne manjka z njim, se nanaša na materialno stanje in na njegovo obnašanje v družbi in okolju, ne pa na čustveno, ampak tega ženski, ki je nekomu ljubica, pa res ne bo pojasnjevala – tudi ti ne bi.
Kar se tiče tistega enega večera na teden, ki ga preživi pri njej, naj ga, dokler bo lahko, dokler ne bo minilo njega in nje ali pa obeh hkrati. To, da mi nič ne manjka, pa se nanaša na dejstvo, da je vedno imel vsaj en večer na teden, če ne več, zase, ki ga je pač preživel po svoje, jaz pa po svoje. V vsakem zakonu mora biti nekaj svobode – ne za varanje, da se razumemo, ampak za lastne interese, ker niti en zakon ni takšen, da bi imela oba partnerja povsem identične interese. Za to si morata dati drug drugemu tisti delček časa, ki ga vsak preživlja zase. On je zdaj pač ta čas izkoristil za drugo žensko in ga še izkorišča, točno pa vem, kot sem že napisala, da dolgo ne bo več tako. In zato, ker ga izkorišča za takšne namene, ki niso fer do mene in do najinega zakona, imam pravico, da mu tudi jaz zagrenim nekaj časa, pa s tem ne mislim nič slabega, ampak samo to, da mu občasno povem, kaj si mislim o vsem skupaj, kaj dela in kako me prizadeva s takim obnašanjem in izigravanjem. Ti moji poskusi pogovora pa so zanj pa grenki, zato pravim, da mu zagrenim situacijo, zato, ker mu povem, da ga imam rada, še vedno, kljub vsemu, ker je res tako. On se pa naj odloči, kje in s kom bo.
In če bi prebrala vse, kl, bi tudi razumela, kaj pomeni to, da sem vedno z njim – on ima izjemno slab vid, zato nikamor ne more sam – ali gre v družbi prijateljev, ali pa z menoj. In če me rabi zato, da grem z njim takrat, ko moram zaradi posla ali česarkoli že, ker je nujno, da ga pač kamorkoli peljem, potem bom šla z njim tudi na “luštno”, ne? Zakaj ne bi, saj sem mu žena. In tudi vedno prej sem šla z njim, nikoli ni bilo dileme ali vprašanja okoli tega. Ko bo pa to zavrnil, pa pač ne bom več šla z njim. Zaenkrat, kljub vsemu, še ni. zakaj ne? Ker me potrebuje in tega se zaveda. Sama pa sem pač tip ženske, ki ne hodi po zabavah sama, brez moža. Me ne mika, nikoli nisem in ne bom. To je vse, da ti bo bolj jasno, kaj sem povedala tej punci, ki je ljubica poročenemu.

Kl, če bi bila v moji koži in če bi prebrala vse, potem bi razumela, kaj sem hotela povedati tej punci ali ženski, ki je nekomu ljubica: da je v dreku, ker če se mož ne loči na hitro, potem se ne bo. To spoznavam pri svojem, vedno bolj. Ppri tem ne pravim, da nisem v dreku tudi jaz, želim le opozoriti, da tisti možje, ki se ne ločijo hitro, se nikoli ne ločijo. Moj je takšen, zdaj sem v to že prepričana, bom pa še napisala, kaj se bo dogajalo.
Da so neumne, sem napisala zato, ker je to res. Jaz sem BILA neumna, ker sem mislila, da bo prekinil zaradi mene in moje bolećine, pa ni. Prekinil bo zaradi nje, ker ona očitno noče igrati le vloge ljubice, ki ji jo je on pripravljen dati, več pa ne. Če bi želel res biti z njo, bi se pogovoril z menoj, ne glede na moj odnos do njega in moje stališče do zakona in bi se tudi ločil, z vsemi posledicami vred (preberi moj zgornji prispevek).
To, da mi nič ne manjka z njim, se nanaša na materialno stanje in na njegovo obnašanje v družbi in okolju, ne pa na čustveno, ampak tega ženski, ki je nekomu ljubica, pa res ne bo pojasnjevala – tudi ti ne bi.
Kar se tiče tistega enega večera na teden, ki ga preživi pri njej, naj ga, dokler bo lahko, dokler ne bo minilo njega in nje ali pa obeh hkrati. To, da mi nič ne manjka, pa se nanaša na dejstvo, da je vedno imel vsaj en večer na teden, če ne več, zase, ki ga je pač preživel po svoje, jaz pa po svoje. V vsakem zakonu mora biti nekaj svobode – ne za varanje, da se razumemo, ampak za lastne interese, ker niti en zakon ni takšen, da bi imela oba partnerja povsem identične interese. Za to si morata dati drug drugemu tisti delček časa, ki ga vsak preživlja zase. On je zdaj pač ta čas izkoristil za drugo žensko in ga še izkorišča, točno pa vem, kot sem že napisala, da dolgo ne bo več tako. In zato, ker ga izkorišča za takšne namene, ki niso fer do mene in do najinega zakona, imam pravico, da mu tudi jaz zagrenim nekaj časa, pa s tem ne mislim nič slabega, ampak samo to, da mu občasno povem, kaj si mislim o vsem skupaj, kaj dela in kako me prizadeva s takim obnašanjem in izigravanjem. Ti moji poskusi pogovora pa so zanj pa grenki, zato pravim, da mu zagrenim situacijo, zato, ker mu povem, da ga imam rada, še vedno, kljub vsemu, ker je res tako. On se pa naj odloči, kje in s kom bo.
In če bi prebrala vse, kl, bi tudi razumela, kaj pomeni to, da sem vedno z njim – on ima izjemno slab vid, zato nikamor ne more sam – ali gre v družbi prijateljev, ali pa z menoj. In če me rabi zato, da grem z njim takrat, ko moram zaradi posla ali česarkoli že, ker je nujno, da ga pač kamorkoli peljem, potem bom šla z njim tudi na “luštno”, ne? Zakaj ne bi, saj sem mu žena. In tudi vedno prej sem šla z njim, nikoli ni bilo dileme ali vprašanja okoli tega. Ko bo pa to zavrnil, pa pač ne bom več šla z njim. Zaenkrat, kljub vsemu, še ni. zakaj ne? Ker me potrebuje in tega se zaveda. Sama pa sem pač tip ženske, ki ne hodi po zabavah sama, brez moža. Me ne mika, nikoli nisem in ne bom. To je vse, da ti bo bolj jasno, kaj sem povedala tej punci, ki je ljubica poročenemu.

Vas popolnoma razumem,pa prav imate,vse smo bebaste,da si kaj takega dovolimo,da ima nekdo moč nad nami v tolikošni meri da so naša dejanja samodestruktivna,samo imate pa tudi prav,ne dajte se,po vseh letih poniževanja -razne one night stand aferice,bi sami sebi v skledo pljunili,če bi mu stvari omogočili na lažji način-je mar on vam prizanesel-ni

Kako bo pa ljubica z njim rešila-kod zna in zmore,tako kot vse me-vsakdo slej k prej odgovarja za svojo naivnost in dejanja,nikogar še ni obšlo,ne vas in ne mene draga gospa,pa tudi njega ne bo.Lp

Razumem te, ker sem sama bila 4 leta na istem kot ti., kot bi brala kaj se je meni dogajalo, z izjemo da sta se v vseh letih zelo redko srečala, komunicirala sta pa non stop, tako po telefonih kot mailih, raznih klepetalnicah itd. Razlika je bila razen v zem, da se je z menoj večinoma pogovarjal.Če mi posreduješ mail, ti povem moje izkušnje malo natančnejše.

Hvala za spodbudo, Monici30 in tebi, ona. Svoje izkušnje, če želiš, mi lahko napišeš kar na ta forum, gotovo nas je več takih, le da vse tega ne napišejo. Najbolj me zanima, vsaj trenutno, kako se je končala veza tvojega moža, kdaj in kako si to izvedela, kako sta danes? Pa seveda, kako je bilo ves ta čas, ko je trajala afera? Meni je včasih tako težko, da tega ne znam povedat, se sprašujem, kako sploh še diham, spet drugič je malo lažje, taki čudni ciklusi, ki jih nikoli nisem doživljala. Se sprašujem, če bom zdržala do konca…
Kar napiši “ona”, prosim. Če pa res ne želiš, pa napiši, da ne boš in ti potem pošljem svoj meil. Hvala.

Augusta !

Ne bi pisala tukaj, ker je preveč zapleteno. Pusti mi mail. Se mi pa zanimiva zdijo pisanja Janje, ki je v vlogi ljubice. Preberi si pod forumom Ženske v stiski. Podobno tvoji izkušnji, samo je v vlogi ljubice. Vse kar se tebi dogaja kot ženi, se njej kot ljubici.

Boris, tvoj post še utrjuje moje prepričanje, da ste moški (naj mi zelo majhna manjšina oprosti) slabiči. Če bi ti in Avgustin mož (pa moj tudi) hotela pustiti ženi in zaživeti z ljubicama, bi se ločila in šla. Ne glede na vse, na grožnje s samomorom, na nesprejemanje ločitve, ne glede na otroke. To bi bilo edino pošteno do vseh. Ne mi govorit o spoštovanju žene, ki ga izkazujeta s tem, ko se še ne ločita, ker žena tega ne sprejme – spoštovati si ženo nehal takrat, ko si jo prvič prevaral.

Jaz vztrajam na tem, da če je nekomu v zvezi tako slabo, da ne more več zdržat s tem partnerjem, naj mu to pove, konča zvezo in POTEM skoči v drugo posteljo.

Moj mož pravi, da bi itak končal z ljubico, tudi če ne bi jaz izvedela in mu postavila ultimata. Glede na to, da je “končal” že večkrat in šel vsakokrat nazaj, v to ne verjamem. Bilo bi mi neskončno lažje, če bi takrat, ko sem ju razkrila, rekel, glej, zdaj bom končal. Pa ni zmogel – še tri dni je razmišljal, kaj bi in končal je šele takrat, ko sem povedala, da tako ne morem več, ali se ločiva in gre k njej ali jo pusti. Šele takrat jo je poklical in končal.

Žal je pač tako, da imamo ženske jajca.

Ona, evo moj meil: [email protected]

Zanimivo GOSPA, da ste že pred leti opazili”MAJHNE SKOKE ČEZ PLOT”, nič posebnega sre napisali…Torej, čemu zdaj komlicirate…Očitno niste bili niti dovolj samozavestni niti modri, da bi zadevi prišli do konca že pred leti…

Ko sem napisala majhni skoki čez plot to ne pomeni, da sem vedela, da se je kaj zgodilo, nisem imela najmanjšega dokaza, le občutek. recimo, da je šel na sestanek dve, tri ure prej, kot je bilo potrebno ali pa malo bolj pozno prišel z njega, kar sem pač izvedela nekaj kasneje. Vedno sem ga vprašala, kaj je počel, pa je imel vedno pameten odgovor, saj je najin posel zelo širok in se vedno lahko kakšna urca ali dve “skrijeta”. Edino za en primer vem, da se je moralo nekaj zgoditi, takrat sva imela malo “daljši” pogovor in potem je bil mir. Videla sem, da je čisto z nami, z menoj in najinima otrokoma in da ni ženske, ki bi lahko posegla med naju in v družino.
Zato ne misliti, da sem kar šla preko vsega – ni bilo preko česa iti, vedno smo bili skupaj, zadnja leta, ko so otroci odrasli, pa sva bila midva skupaj. Do prihoda te “ženske” v njegovo življenje. In to sem najprej začutila, po njegovem odnosu do mene, šele potem sem si začela potrjevati z dokazi. Še danes ne vem, zakaj. Razčlenjujem najino življenje, iščem svoje napake, zmote, a jih ne najdem. Nikoli ni z ničemer pokazal nezadovoljstva, razočaranja, jeze,…nič. Kot strela z jasnega je prišlo.

Draga Avgusta!

Držim z vami. Že iz naslova vidite, da sem tudi jaz prevarana. Spodbudila me je k pisanju vaša izjava, da živite v ciklusih, ko ne veste več, kako sploh funkcionirate drugič pa je spet malo bolje. Popolnoma isto se dogaja meni. Jaz vem za moževo vezo že dobri 2 leti. Moram povedati, da so občutki grozni. Včasih tudi jaz ne vem več, kako sploh še opravljam vsakdanja opravila. Drugič mi je čisto v redu, ko gledam okrog sebe in vidim srečo v drobnih stvareh, v naravi. Je pa to nekaj najbolj groznega, kar se mi je zgodilo v življenju. Tudi vas popolnoma razumem, ko pravite, da si ne boste omislili ljubimca in da ne boste hodili po zabavah. Tudi jaz ne. Jaz sem svojemu zvesta!!! In da tukaj sploh ne omenim, kako dolgo že nisva bila intimna!!!! Imam ga rada. Ženske pač ljubimo brezpogojno. Ne le zaradi seksa, ne le zaradi premoženja. Preprosto ljubimo. In če človeka ljubiš, odpuščaš sproti, čeprav trpiš. Saj vem, da me marsikdo ne bo razumel. Toda jaz vas zelo razumem. Zamislite si samo to, da Bog naloži tak križ, da ga zmorete nositi. Vsakemu samo tako breme, kot ga zmore in nič več. Povedala pa bom vsem javno: meni vera zelo veliko pomaga. Berite Sveto pismo – knjigo vseh knjig. Tam boste našli marsikateri odgovor. ČE GOSPOD NE ZIDA HIŠE, SE ZAMAN TRUDIJO NJENI ZIDARJI.

Prevarana, rada bi z vami izmenjala mnenja, izkušnje….če želite, mi lahko pišete na meil: [email protected]

Vajin zakon in vajini konflikti, so resnično samo vajini. Otroci, neglede na to koliko so stari, niso dolžni nositi bremen vajinega odnosa. Je pa res, da otroci čutijo, kaj se doma dogaja, tudi če vidva o tem ne govorita, saj je vzdušje najverjetneje zelo moreče.

Kot pravite, je vajin odnos podoben nekakšnim ciklom, enkrat je malo boljše, drugič slabše. Mož sicer ima avanture, vendar vi veste, da ni nič resnega, saj po vsem tem, kar se dogaja in se je dogajalo, je še vedno ob vas.

Občutek imate, da ne želi oditi, temveč bi rad dosegel strinjanje z vami, da ima ljubico. To je on že zdavnaj dosegel, saj kot pravite, je vedno imel kakšno avanturo, ki pa ni bila nič resnega. Sedaj pa se je pojavila ženska, ki pa vas je rahlo zmedla, saj je njun odnos trajnejši in bojite se, da tudi globlji.

Kaj vam mož z vsemi temi prevarami sporoča. Ni vas mogel prebuditi z avanturicami, sedaj, s to žensko, pa sta kar nenehno v sporih. Torej je le nekaj dosegel. Stik z vami, saj je to edini način, da sta vidva v odnosu in se čutita. Zakaj vidva potrebujeta te afere, si nastavljata lase na obleko, telefonske številke in še veliko takšnih in podobnih sledi, zaradi katerih se prepirata?

Oba ustvarjata ta odnos. V nenehnem iskanju drug drugega, v morečem vzdušju, ki preveva vajin zakon, najdeta izhod v prevarah. In potem je tukaj tisoč razlogom, da se ne najdeta, ne začutita v ranljivosti, ki jo prinaša partnerski odnos. Stiska, ki je med vama, se odraža na svojski način skozi prevare. Tako se vama ni potrebno kaj veliko ukvarjat z vama, ko pa je med vama vedno nekdo, za kogar se lahko prepirata in je razlog vseh sporov. In vse dokler bosta potrebovala to tretjo osebo, bo ona še vedno tam, ali pa bo prišla druga. Saj ta oseba sploh ni pomembna za vaju. Pomembno je, da pač nekdo je, da si vidva nagajata, si nastavljata lase, kričita, zmerjata in ti cikli se kar ponavljajo, saj vaju zelo dobro ščitijo pred čustveno intimo, ki si je vidva ne dovolita začutiti, saj je preveč ranljivo biti sproščen, spontan v odnosu in čutiti, da te ima nekdo resnično rad.

Zelo dober odgovor ge. Sabine Stanovnik. Se je dotaknil tudi mene.
Vam, Avgusta pa pišem še danes zvečer.

Lep pozdrav!

Poglejte si tale link:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=40&i=2662&t=2636

Ja Augusta mislim da link zgoraj vse pove – mislim, da je to to, proti čemer se borite.

Morda se pa motim. Dobro preberite.

Boris, pametno si napisal. Strinjam se s tabo. Sem definitivno proti temu, da se vara, taji in laže .. torej vse, kar običajno spremlja varanje. Vendar mislim, da ste ženske tiste, ki smo neumnice (če uporabim blago obliko besede), ko mislite, da lahko moškega obdržite tudi, če on tega noče. Ja, samo fizično ga lahko obdržite … Točno tako je kot praviš Boris … če bi mož prevaral »slučajno« in bi žena zvedela, bi naredil VSE, da bi jo obdržal. Predvsem bi se zelo trudil, da se odnos izboljša. Vendar ko se to zgodi, »pričakuje« ob sebi osebo, ki se spoštuje – torej osebo, ki ga bo vrgla čez prag ali pa sama odšla. Če torej mož takrat ni motiviran za ohranitev odnosa, je odnos mrtev! Ali ste ženske res tako uboge v duši in srcu, tako nesamozavestne, da padate na kolena pred moškimi, zavoljo tega, da bo zunanja fasada lepa??? Je to najpomembnejše? Ali gre za premalo samozavesti in strah, kako boste zvozile same? Kako lahko ženske »zahtevate« (namerno uporabljena beseda), da ob vas, če se sploh ne zanima za vas?

Draga Augusta, naredite vašemu možu in SEBI veliko uslugo: pustite ga, da gre! Ne ljubi vas več! Že dolgo! Imejte ga radi – iz te ljubezni mu pustite svobodo. Srečni boste, verjetno sicer ne takoj, ker boste v tem primeru naredili zelo plemenito stvar.

Pa še o meni: tudi jaz sem bila večkrat prevarana, vendar me je mož znal dobro »farbati« o njegovi ljubezni do mene. Vendar sem se dostojanstveno umaknila in mu nisem več pustila blizu, ko sem začutila, da me ne ljubi več!

Se strinjam z ga. Stanovnikovo. Očitno vam vsem trem ta situacija zelo paše, da ste vsaj pomembni.
Eden drugega rabite, da se lahko začutite in dokler bo tako, boste vsi nadaljevali!

Ta gospod pa je našel končno dve primerni kokoški, ki mu pumpata ego s tem, kako ga obe potrebujeta.
Po takih dogodkih lahko go. Augusto še razumem, imata le otroke, vnuke, sorodnike, firmo in premoženje…pa tudi njej ne ugaja bit pri 50 ločenka, celem mestu v zobeh.
Ampak njegova ljubica??? Kje ima pa ta punca pamet? Je nima!