Draga Augusta.

Občudujem vas da se toliko trudite obdržati moža, to je ljubezen. Vendar pa morate moža postaviti na realna tla. Če mož pokaže srčno voljo da mu je do tega da rešita zakon je vredno poskusiti, če pa ne pokaže volje pa odnehajte tudi vi, preden čustveno in fizično propadete in se uničite. Kljub svojim letom lahko in si zaslužite preostanek življenja preživeti na spoštljiv načiv. Sami ali v dvoje. Otrok pa ne vmešavajte v to igro.

Jaz mislim, da je vaše stališče zelo pravilno. Tudi vas ne obsojam, ker ste problem razgrnili pred otroki. Saj so vendar odrasli. Ali bi bilo bolje, da jim nekaj skrivate za hrbtom. Tu bi morali ostali upoštevati, da so otroci odrasli. To je velika razlika. Tudi iz svojih izkušenj, ki so zelo podobne, vam lahko rečem, da tukaj ni dobro kar nekaj butati na hitro. Vem, da vas boli. Dobro razumem to, ker mene tudi. DObro razumem tudi, da je treba stvar razčistiti. Tudi moj je ne zna, ker se je zaprl v školjko. Jaz čakam tako že več kot 2 leti. Tudi sedaj, ko sem ugotovila, da je z ljubico konec, ker jo ne more več vleči tako dolgo, ni pripravljen govoriti. Jaz pa brez pogovora ne morem. Ne vem, kaj naj svetujem, ker še sebi ne znam, vendar kar rigorozno nekaj presekati in postaviti kovčke pred vrata, ne gre. Mislim, da to ni dobro za nikogar. To naredita lahko fant in punca ko se še iščeta in ugotovita, da škriplje. V tem primeru sem na vsak način za to pot. Za vašo, ki traja 30 let pa mislim da to ne pride v poštev. Jaz se z vašim ravnanjem strinjam, ker je v tej situaciji še najbolj sprejemljivo, čeprav vem, da boli.
Želim vam, da se vam lepo izteče.

To se vleče že par let, sama si po telefonu slišala, da ji je rekel, da se je odločil zanjo… jaz nevem no, ti praviš, da ga poznaš… sama veš kaj boš nardila – jaz bi na tvojem mestu predlagala ločitev, ker imam občutek, da samo na to še čaka.

Aja pa ta je očitno neka lovača na denar – če se ločita se zavaruj ti in otroka, da vam nebo vsega premoženja pobrala, ker so take babe opasne – preko trupel veš.

Zdi se mi tudi, da 32 let skupnega življenja nihče ne more zavreči kar tako, na hitro. Zato zdaj tudi še čakam, verjetno na nek način “testiram” sebe in njega.

ocitno to njemu ni mar in ja tudi kasneje lahko zacnes na novo

Tvoj mož ima pa res srečo, da ima tako predano ženo, polno ljubezni. Midva bi se v obeh primerih zelo hitro poslovila.

Verjetno je doživel trenutek čarobne ljubezni, ki ga je prežel od mezinčka do zadnjega lasu, in ima to v tako lepem spominu, da se od tega noče “še” ločiti (ljubica).

Ima pa tudi ženo, kjer je ta mladostni občutek izzvenel, kot drugje, in te ljubi na popolnoma drug, globok način, katerega korenin noče izpuliti.

Mogoče je to, pa še sam ne zna pojasniti.Če ljubica pritiska, je to že znak, da se je skoraj gotovo odločil zate.

Rešitev: neobremenjevanje otrok (že tako imajo dovolj skrbi),
poišči v sebi svežino ljubezni, odmisli zamere in se poskušaj z njim razvajati na najboljši možen način.

Ni to, da sta dva 1oo let skupaj, pomembna je ljubezen, naklonjenost, predanost, živahnost in crkljanje. Nihče ni nikomur nič dolžan, le ta trenutek se začenja preostanek našega življenja in pomembno je, da si ga naredimo čimbolj sprejemljivega z vsebino ljubezni.

p.s.:lahko je govoriti…Srečno!

Ne razumem tega odnosa do preteklosti. Vsi dnevi in leta, ki so za nami, se spremenijo v spomine, ki jih nihče ne more spremeniti, ti jih ukrasti, vzeti, ki jih nikakor ne zavržeš. Živeti v preteklosti pa se ne da. Kaj torej pravzaprav pomeni, zavreči 32 let? Ti jih bo kdo zradiral s spomina? Ne bi bili spomini boljši, če bi bili lepi? In preostanek tvojega življenja se začne danes. Kaj boš iz tega in prihodnosti napravila, je edino v resnici pomembno. 32 let zakona tako že imaš in jih je tudi konec, to je preteklost. Ne razumem.
Mogoče pa govoriš o navadi. Raje si navajena na nekaj slabega, kot da zaplavaš v neznane vode, kajne? Preberi si kak Učbenik življenja od Kojca, zberi pogum in si zamisli zase lepo življenje. Saj si ga zaslužiš. Pa še tako sposobna se mi zdiš, da ti bo vse uspelo, kar si zamisliš. Samo zamisliti si moraš nekaj res dobrega in lepega zase. Držim pesti!
lp

Hvala za spodbudne besede, da imam prav. O moji kalvariji sem povedala hčeri, ne vse, ampak zdaj me spremlja in ker vsaj približno pozna dogajanje, čeprav ji ne govorim o tem, da še odhaja k njej, je že hčera izgubila upanje nad njim in nama in ji je že padlo iz ust, da ga ima poln kufer kot očeta, kot moža bi ga pa že sigurno nabrcala. Sem se začela že spraševati, ali res delam prav, ali je vredno vse skupaj. malo me pokonci drži to, da vidim, da si ne upa kar kršiti vseh pravil zakona po vrsti, da svoje izhode skriva pred vsemi in da ne izostaja vedno več, ampak v mejah “družbene morale” – tako jaz temu pravim, torej, da si privošči en večer na teden, še to tako malo pod krinko kakih sestankov ipd., če pa nima nobenega vabila, pa ostane doma…Za najin odnos to seveda ni noben plus, pove pa mi, da navzven noče nikomur nič odkriti ali začeti javno nakazovati, da odhaja in da sem pred družbo in okolico njegova zakonita žena, če že medsebojno tega ne kaže.
Zelo me pa muči, ker ne vem, kaj sta dogovorjena ali kaj se pogovarjata s to njegovo žensko. Msilim si, da bi mi bilo lažje odreagirati v nekih trenutkih bolj pravilno, če bi vsaj malo vedela, za kaj gre pri njima. Na žalost (ali na srečo) vem, kdo je ona, je precej znana oseba, na kar pomembnem mestu, na videz lepa, se mi zdi, da tudi samozavestna in nikakor, glede na to kaj dela, ne more biti neumna, prej inteligentna. Zato mi je še toliko bolj nejasno, kaj vidi na njem, on namreč ni nič posebnega ne po videzu, ne po obnašanju. Tudi jaz priznam, sem najprej pomislila na naše premoženje in denar, ampak sem se malo pozanimala (sicer je že po poklicu jasno, da ima odlično plačo) in je daleč od tega, da bi bila revna, pač pa sega precej nad povprečje, ne samo po dohodkih. To potem, po moje, ne more biti glavni razlog, tudi, če je že eden izmed (njenih) razlogov za zvezo. Po drugi strani me malo tolaži dejstvo, da je pametna in ne kaka neumna kokoš, ker bo menda spoznala, da je odvisno od njega, ali bo šel od doma ali ne in se ne bo pustila predolgo vleči za nos, če on nima namena zares oditi. Spet pa me je iz istega razloga strah, da se je mož že toliko navezal nanjo zaradi njenih lastnosti, da bi ga res lahko pripravila do ločitve. Kaj pa vem, pač razmišljam tukaj gor.
res ne vem, ali bi mi bilo lažje, če bi bila ona kakšan povprečna, čisto navadna ženska brez nekih čarov ali pa bi bila potem še bolj prizadeta in razjarjena, kaj vidi na njej. če sem malo pikra do sebe, zdaj vsaj vem, kaj vidi na njej…Poleg tega pa je ona samska in to je zame velika grožnja, ker je lahko kadarkoli z njim, se mu prilagaja, jaz pa ne morem nič…Priznam, da če bi imela ona moža ali partnerja, bi ga že poklicala, ko sta skupaj in mu rekla, kaj se dogaja. Mogoče za koga grdo, toda to ona dela meni in ne vem, zakaj bi jo potem pardonirala.
zadnje čase celo razmišljam, da bi bilo mogoče vseeno dobro, če bi se poskušala dobiti in pogovoriti z njo. Kaj pravite, bi bilo to pametno ali ne?

Zokson,
če mi poveste, kako naj ga postavim na realna tla, ste vredni zlata. ravno tega ne vem, kako. Poskušam se obnašati čimbolj normalno, sigirno pa ne bom silila za njim v drugo sobo v posteljo. Res, da ga nadziram, ampak brez besed, ko gre (in čutim, vem, da gre k njej), rečem kvečjemu le, “a greš?” in on odgovori “ja”. To je vse. Če bi ga vprašala ali gre k njej, bi bil tiho in šel.
če mislite s tem, da naj grem po svoje, vam povem, da lahko grem, kadarkoli, da sem tudi v tem času že šla in prišla sredi noči domov, pa ni rekel nič, niti me ni vprašal čisto nič. Ne mi pa govorit, da naj si omislim nekoga drugega, ker si ga nikoli v življenju nisem, zdaj pa še toliko manj. me mine do vsega, še najbolj do kakega moškega ali zabave. Če imamo v firmi zabavo, grem, ker greva oba, sicer pa nikamor, ker tudi nikamor nisem šla nikoli brez njega, niti nimam najmanjše želje po tem. In nihče me do tega, vsaj zdaj, ne bo pripravil.
Zato vas sprašujem, kako ga postaviti na realna tla? kaj naj bi to pomenilo? Oprano, skuhano in polikano bo imle vedno, ker to dela hišna pomočnica, lahko ji edino prepovem, pa ne bom, ker ni treba, da drugi začnejo kaj govoriti. Lahko se odpovem skupnim kosilom z njim ali večerjam, pa ga to ne bo motilo, ker sem že poskusila. Nič, kot da imam opravka s strojem. Edino, kar ga še gane, je to, če ne delam dobro v firmi ali pa, ko enostavno ne morem več, mu neke stvari povem in zajokam, ker nisem stroj kot on. takrat se umakne, vem, da je prizadet, to še čutim, ampak odreagirati noče. Kdaj bo te more konec? kaj naj naredim, za vraga, da bo nek učinek?

Se javljam, ker si zelo podobna moji ženi, ona se tudi noče ločiti. Je celo poskušala s samomorom. Ampak, draga Avgusta, kaj pa misliš, da boš imela od moža, tudi če ti bo uspelo uničiti njuno vezo? Če je ljubica pametna, jo bo gotovo prekinila, ker je to nenormalna situacija, da ima on njo(mislim svojo ljubico) tako rad, da celo tvega vajin zakon, oditi pa ne more zaradi spoštovanja do tebe in občutka krivde, ker se ti ne moreš z nečim sprijazniti? Kaj misliš, da on ni niti poskušal prekiniti take zveze in da ga je to moralo tako zelo boleti, da tega ne more, četudi hoče,zaradi tebe? daj se malo zazri vase, kaj hočeš,egoistka? Truplo ob sebi, ki te bo morda celo kdaj pokavsalo, ljubezni pa sigurno ni več?! Ker če bi bila, on tega ne bi počel, tako dolgo sigurno ne. In ne slepi se svojo božansko dobroto in dorohotnostjo, kako si ti super, ker mu boš to zdaj pustila, potem pa bo on ves skesan in sveže zaljubljen prišel k tebi nazaj? Ja, prišel bo, ko bo ostal brez nje, ampak za večno zaprt sam vase, z vedno večjim sovraštvom do tebe in s tem boš morala živeti do konca življenja! Si to predstavljaš?
če pa bo imel še kaj samospoštovanja in poguma, pa te bo zapustil potem, čez nekaj časa, ko te bo do dna zasovražil, ker si mu uničila edino in mogoče najlepšo življenjsko možnost. To boš doživela v ta boljšem primeru, v ta slabšem pa te bo začel varati na tekočem traku in če je zdaj po obnašanju še vsega spoštovanja vreden, potem ne bo več, ker boš morala požreti vso gnilobo, pa še fizićna obračunavanja.
Jezus, ženske, kaj res tako malo poznate moško psiho???????????!
Ko moški moramo žrtvovati in izgubimo nekaj zelo dragocenega, potem nam je vseeno za vse na tem svetu in potem se na koncu spremenimo v živali pa nas lahko obsojate gor ali dol. To ste naredile same iz nas! Ne prenesem takih žensk, kot ste vi, Avgusta, s svetniškim sijem v očeh in hudičevim srcem! Če bi svojega moža imela res tako rada, potem bi ga zdaj pustila – če se je zmotil, bi prišel nazaj in vas do konca življenja nosil po rokah za vaše razumevanje in vas prosil odpuščanja To bi bil dokaz vaše prave ljubezni!!
Bojite pa se, da se ni zmotil, da je njegovo srce že pri drugi, pa se oklepate telesa z vsemi sredstvi, ki so vam na voljo, pri tem pa igrate najbolj potrpežljivo in srčno ženščino na svetu, igrate na karto minulega življenja in otrok, na svoje solze, ker veste, da vas še spoštuje in da mu ni vseeno, ker trpite. S tem ga držite ob sebi, ker vaš mož ima vest in ni nek huligan ali pretepač, ki bi vas gladkomalo postavil na stran in šel po svoje. In temu vi pravite velika ljubezen? Pa koga slepite, vse po vrsti, ki ste takšne? Kako bi bilo pri srcu vam, če bi spoznale nekoga, brez katerega ne bi želele več živeti, pa bi vam mož delal takšne čustvene scene, ve pa ne bi vedele, kaj narediti, da bi bilo prav? Ste si sebe, gospa Avgusta, sploh poskušali predstavljati v takšni situaciji?! Da bi se zavedali, da moža ne ljubite niti malo več, da ga le še spoštujete, da se zavedate, da ste ga prizadeli in mu želite pomagati, da gre čez to trpljenje, da pa vendarle morate imeti svoje življenje brez njega, z nekom drugim? Ali ne bi sami v tem primeru rekli, da je vaš mož egoist, ker vam s solzami in spregledovanjem vaših izhodov vzbuja slabo vest, da noče sprejeti vaših stavkov, da želite drugam in da ga ne ljubite več? Normalno, da če bi ga spoštovali, ne bi mogli oditi brez besed, če pa bi dosegali pri njem vedno le to, da bi rekel, da se ne bo ločil od vas za nobeno ceno, bi sčasoma utihnili, tako kot zdaj on utihne pred vami ine govori več. Samo postavite se v njegov položaj zdaj, dajte, bodite potem še toliko samaritanka in obrnite vloge, pa si sama, v ogledalo poglejte in si povejte, kako bi reagirali in ali vas ne bi bilo sram.
Če hočete na vsak način dokazati vašo ljubezen do njega, potem mu omogočite razhod, ne pa da ga zavirate, potem pa se bo že izkazalo, kdo je imel prav. V nasprotnem primeru, vam, Avgusta, in vsem vam podobnim povem, da kopljete grob sebi svojemu ljubljenemu možu. Spomnite se na to, kaj sem napisal, ker to se vam bo zgodilo, če boste vztrajali na svojem stališču. Vsak zakonski mož, ki spoštuje svojo ženo, ne bo mogel oditi iz zakona, dokle rne bo videl, da se je znala njegova žena s tem spoprijeti, to razumeti in ji bo tudi pripravljen pri tem pomagati, ne glede na svojo pot. Če pa žene ostajajo trde in egsitične, potem bodo iz takšnega moža naredile stokrat hujši duplikat. In tega pekla si ne predstavljate, očitno ne.
pa ne mi zameriti, to je odkrito iz moške duše.
P.S.: V ta odgovor in te nasvete ne štejem moških, ki so jim je bilo žal varanja, ki so se zavedli, da jim je žena dražja od ljubice in so se znali pokesati ter začeti krpati zakon. Velja pa za vse tiste zakone, kjer so se moški odločili v srcu in pameti za drugo, zaradi spoštovanja do žene, ki ni bila kriva za njihovo drugo in drugačno pot in zaradi njene nesposobnosti, da bi to sprejela, pa so se odločili žrtvovati ali živeti med dvema ognjema. In te zgodbe se nikoli, nikoli niso dobro končale za nobenega zakonca. Niti ene izjeme ni! Niti ene!

Hja sedaj po tem, postu lahko res 100% rečem , da set moški najvčeji egoisti na svet – grdih besed pa nebom pisala.

Zakaj bi ga pa vzela nazaj Boris,a zdaj ko ima drugo naj se umakne,ko ga bo ta mlada,pa ta lepa v rit brcnla,naj ga pa žena nazaj vzame in mu tudi dejansko verjame,da zdaj jo pa ima končno rad,da je čudežno spregledal.Naj ga ženička čaka in čaka.Verjemi ta mlade bi vas z veseljem v rit brcnle,ko lepega dne ugotoviš kaj počneš s starčkom,ki je bolesno ljubosumen in posesiven.
Nič,če je lahko 30 let jo kao ljubil,naj pa glumi še naslednjih 30,žena nima kaj zgubit,zgubila je že zdavnaj vse,tistega dne ko se je to prvič zgodilo,a je kaj drugače-ne.
Zakaj bi ona delila -če pa on ni delil z njo,kajti če bi v resnici in ne namišljeni resnici,bi bila slika drugačna.Ločil bi se pred 30 leti,pa ne zaradi ljubice ampak zaradi samega sebe in nje v končni fazi-mogoče bi bilo drugače.Zakaj mormo samo ženske butaste in pohlevne trape ispasti -dejte še malo vi moški.
Lp

Vedno in vedno jim je žal da so se zapletli,vprašanje je samo kdaj-ko dobijo brco v rit od ljubice,takrat..razen parih izjem

Piši čez leto dni,pa boš ves skesan..Kako si se lahko usodno zmotil,bojo tvoje besede ženi.
Prav srečna bi bla če bi bil moj poročeni tak,da bi pobral šila in kopita k ženi,skesan in priden.
Samo pravljice so za otroke

Boris se strinjam s teboj. Ma veš v čem je problem. Ko moški žensko zapusti si ona v velikanski žalosti “naslika” zgodbo, kako si bo v trenutku premislil in prišel do tega, da je ona središče sveta in edina ženska v njegovem življenju. In prav v tej neizmerni želji in nenormalnemu strahu, da bo res zapuščena se bori za njega naprej in je prepričana, da se zgodba lahko pozabi in da zaživita čisto na novo kot na novo zaljubljena. Nak. Nikoli!!! In vse pisarije, kako so se zopet našli v zakonu meni deluje tako plastično. Ma nikdar ne more biti več kot takrat ko ne nosiš bremena preteklosti, trpljenja, žalosti. Pa zakaj se zakonci v zakonu ne borijo tako za “svojo veliko ljubezen” kot potem, ko je enkrat že konec. Naj jim bodo take stvari poduk in vodilo za naprej, da nobena stvar ni samoumevna in da toliko ljubezni kot bodo dali toliko je bodo dobili nazaj. Za vse stvari v življenju. Pa kako to ljudem dopovedat, a je to full težko razumet??????

Draga Augusta

Kako ga spraviti na realna tla je lažje povedati oz. napisati tu na forumu kot pa dejansko to tudi uresničiti. Po letih ste mi lahko mati, zato še toliko težje pišem ženski, ki ima veliko več življenskih izkušenj pod streho kot jaz. Moje mišljenje kako ga postaviti na realna tla je tako:
Poveste mu da ga imate še vedno radi. Povedati mu pa morate, kako se ob vseh teh dogodkih počutite. Torej jaz se počutim prizadeto in ne ti si me prizadel ….. v takem smislu. Enkrat ko bo, ČE BO prišel do spoznanja kako vas je prizadel lahko začneta vajin nov odnos graditi. Vedno izrazite občutke in ne kritike. Še enkrat pa vam polagam na dušo, to lahko deluje le če ste res pripravljeni oprostiti mu in pa seveda če je tudi njemu do tega da rešita zakon. Brez pomoči izkušenega terapevta pa tudi zelo težko. Se pravi če sta res oba pripravljena vložiti veliko truda in energije v reševanje zakona. Če je to pripravljen storiti le eden je vsak poskus obsojen na propad. Tisti ki poskuša rešiti zakon pa doživi le še en propad in je čustveno še nižje kot je bil. Če ne ukrenete nič boste pravtako čustveno otrpeli in začne se umiranje na obroke. Mož vas je prevaral in to je najhuje kar lahko partner naredi partnerju, vse druge napake se dosti lažje odpravijo, varanje zelo težko. Še vedno sem pa mišljenja da kljub svojim letom zaslužite živeti spoštljivo. Koliko samskih žensk je vaših let, pa prav lepo jih je videti, kako uživajo vsak dan na sprehodih, da o toplicah sploh ne govorim kako uživajo. Veliko si jih pa tudi najde nove partnerje kljub svojim letom in prav lepo jih je videti kako žarijo in kažejo voljo do življenja. Augusta zaslužite si spoštljivo življenje.

Ja ko moški žensko zapusti ali obratno,ko ni nikjer ljubice na vidiku,ampak je sam prišel do spoznanja,da mu ni do žene-takrat je to prava stvar.Ko pa moški ob ljubici ugotovi da zapušča ženo,je pa vse le ena velika igra.
In vse prešuštvo je ena velika igra.Eni jo igrajo odlično,eni pa malo slabše.
Če bi se hotel ločit bi se že zdavnaj,ker verjetn ni opazu včeri,da do žene ne čuti nič.Bog ve mogoče bo odgovore sprintal,pa jih nesu lubici pokazat,češ poglej iščem vse varjante kako se ločit,poglej kako me napadajo,malo še počakajva,vidiš s čim se bova soočala-ampak v živo,ne me še zapustit in si tako kupi še malo njenega časa-ma kako mu lahko verjamete,lepo vas prosim,namazani so z vsemi žavbami.Sej zato pa je tako,jaz sem ljubica -vem kaj govorim.Mož ko zapušča ženo ,se spakira in gre,ne pa da piše na forume,ker nima časa za to -ker ga nekje čaka njegova mladenka.
Da to počne ima že dober razlog,brez skrbi..vse je le igra.

monica30, saj nisem pisal o tem, da ga mora vzeti nazaj. Če noče, ne rabi, naj si ustvari svoje življenje. Jaz bi bil najbolj srečen pod soncem, če bi si moja žena osmislila svoje življenje in svoje cilje, ne pa da bolestno visi na meni, praktično non stop. Oba sva že bolna od tega in ne vidim konca. In ne misli, da se smilim sam sebi, še manj pa se smilijo moški, ki varajo, potem pa dobijo brco od ene in druge in osatnejo sami. Napake je pač treba plačati. To, kar sem napisal v postu, je druga stvar: namreč, poročena žena, ki možu ne dopusti ločitve, ampak vztraja v zakonu v imenu svoje velikanske ljubezni do njega, čeprav od njega ni nobenega efekta, naj ga potem z veliko ljubeznijo v srcu pusti, da gre (in ne da mu grozi z vsem živim, tudi s samomorom, kot v mojem primeru) in če ga ima res tako blazno rada, potem ga bo znala tudi sprejeti, ko ali če se bo kdaj vrnil. Razumeš poanto? če ga ima tako zelo rada, bo prenesla vse, v imenu svoje ljubezni, ne? To, kar pa delajo žene, ko možu ne dopuščajo druge izbire, pa ni velika ljubezen do njega, ampak totalni egoizem brez para. Pri tem kažem na zgornji primer Auguste, ki se drži moža kot klop, tolerira, da se videva malo s svojo ljubico, pri tem ga nadira in čustveno izsiljuje, naredi pa nič, razen tega, da pije kri sama sebi in njemu.
No, saj ne vem, kakšen človek je on, če mu to odgovarja, potem bosta pač tako živela naprej, on malo z eno in malo z drugo. Potem je tako vse v redu, ne vem, zakaj se Augusta sploh pritožuje čez tak odnos. Sigurno tega odnosa ne prenaša iz čiste ljubezni do njega, ampak iz egoizma in škodoželjnosti, da se on ne bi imel z drugo bolje in lepše kot z njo. Kaj, za hudiča, pa ima pri tem opraviti ljubezen?!

Tako je Avgusta, kot pravi Boris, to kar vam je povedal, bi vam tudi vaš mož.

če vi nimate srečnega ljubezenskega življenja, pustite, naj ga ima vsaj on, to bo dobro za vso družino.

Sem vem že povedala, česa se oba bojita!! Samo še, kaj bodo pa ljudje rekli, oba sta reveža!!!

Mogoče je res najpametneje, da se pogovorite z njegovo ljubico. Če pa mislite, da okoli vas, v mestu nihče ne ve, da ima uspešen poslovnež afero s samsko uspešno žensko, ste pa tudi zelo naivna. Ne vem, koga sploh še slepite!

Gospod Boris ne jemlite tega osebno,ampak ko boste napisali na forum,da ste spakiral in odšli,vam bom čestitala za pogum
Verjamite,ona točno ve koliko tablet je vzela,da ni smrtno nevarno,to so moje sošolke počele,ko so hotle starše izsiljevat za karkoli že.Tisti ki se misli ubiti,stori to drugče.

Mene tudi tako duši in visi na moji psihi, da bi bila prav srečna, če bi dobila kaj zraka in bila neskončno dolgo sama. Ves čas preži in bog ne daj, da sem še s kom prijazna (izključno vljudno). Pa ne, da bi bil vzrok kakšen slab dogodek, le malo plemenitosti z druge strani bi rabila…ampak vse je ena sama preračunljivost, mene pa vleče le prvinskost in resnična občutja.