Želim iz začaranega kroga
Kot veliko današnjih zakonov je tudi moj razpadel. Mož je imel več ljubic in na koncu odšel. V najinem partnerskem odnosu sem vedno znova doživljala razvrednotenje, nevrednost, sram, gnus in poniževanje. Mož je bil cele dneve odsoten jaz pa sem potrebovala njegovo bližino. Do njegovega odhoda si nikakor nisem priznala kaj vse sem doživljala ob njem, ker je bilo bolečino lažje potlačiti kot priznati. Ponosna sem na svoji hčeri, ki jih imam, trudim pa se biti ponosna tudi sama nase.
Sedaj se komaj učim začutiti sebe in svoja čutenja zato mi je hudo, ker še velikokrat ugotovim da v odnosu do hčerk ne znam pravilno reagirati oz., da na njih še kdaj pa kdaj vržem občutke krivde in razočaranja, ki ga nosim v sebi. Včasih (ko mlajša 6-letna hči divja, kriči, ne uboga, nasprotuje se ob njej počutim nemočno, ob starejši hčeri, ki je pubertetnica pa poleg tega, da se počutim nemočno velikokrat doživim, da me razvrednoti kot osebo). Vem, da gre za neko stisko ne najdem pa besed, da bi to ubesedila. Pri sebi še opažam, da mi je velikokrat težko biti sama. Včasih bi potrebovala koga ob sebi, da mu povem kako se počutim. Otrokoma bi rada podarila lepšo prihodnost in življenje v odnosu in ljubezni brez težkih čutenj, zato prosim za pomoč. P.S. Tudi zase si želim, da bi bila še kdaj v življenju v odnosu z moškim (v takem odnosu, da bom mu lahko povedala kako se ob njem počutim, vendar pa me skrbi, da takih moških ni oz. jih je malo, pa še ti so pri teh letih poročeni). Imam prijateljico, ki mi pomaga in s katero si lahko poveva kako se počutiva ena ob drugi- ob njej se učim odnosa, vendar pa je razumljivo, da ne moreva biti ves čas skupaj.
Hvala za odgovor
Jaz ti lahko napišem seznam knjig, s katerimi si boš teoretično pomagala.Z modrostjo se da tudi v praksi bolje delovati. Za otroška junaštva bi pa rekla le to, da včasih preizkušajo meje. Najbolje, da ji na miren način poveš, kaj je prav, npr.: doma se bomo spoštovali in upoštevali; če boš razpackala lip gloss, ga vso zimo ne boš imela in boš imela razpokana usta (če paca zanalašč)…; imaš pravice in dolžnosti in za svoja dejanja si sama odgovorna. Vedno pa moramo biti pravični.Ni lahko biti sesut, pa še dobro vzgajati otroke. Vključi tudi očeta in naj jih vzame REDNO, da se boš ti lahko malo zbrala in spočila. Če boš imela srečo, bo našel takšno, ki jo bosta dekleti vzljubili-ti pa boš imela čas za svoje privatno življenje.
Hendrix:Zdrav otrok in ljubezen staršev (vzgoja)
” :Najina ljubezen (partnerstvo)
Douglas Bloch:Besede ki zdravijo (nežno za dušo)
Clarissa Pinkola Estess:Ženske, ki tečejo z volkovi ( za zelo ranjeno žensko dušo)
Barbara de Angelis:Skrivnosti moških, ki bi jih morala vedeti vsaka ženska (zares za vsako, kot pogovor s prijateljico-sodobna)
Mike George:Popolna sprostitev (izjemna, povzema na kratko vse življenje-jedrnata)
Želim ti vse lepo!
Po dolgih in utrujajočih naporov je vaš mož odšel a kljub olajšanju je za seboj pustil veliko bolečino, praznino in osamljenost. Čeprav ste mogoče na tihem pričakovali pa je vendarle z svojim odhodom vam porušil svet. Odhod očeta vedno pusti pomanjkanje kar še na poseben način občutijo ravno otroci. Hčerka ki je v obodbju odraščanja pogreša očeta, ki bi ji dal ponos, jo naučil kako se obnašati v svetu moških in ji tam nudil varnost. To svojo prizadetost vaša hčerka poskuša izraziti na vse načine, z upiranjem, nezadovoljstvom,..medtem ko si vi nenehno sprašujete, kaj je narobe in predvsem kako ji lahko pomagate? Tem velikim spremembam, ki jih prinaša obdobje v katerega vstopa, jim ni kos še zlasti sedaj ko ni več očeta v njenem svetu ter se zato počuti še veliko bolje izpostavljeno. Hčerka se sooča s raznovrstnimi spremembami na telesnem področju, razumskem, čustvenem in zato postaja razdražljiva, družba ji pomeni veliko več in vseh teh sprememb, kot pravite tudi vi ne obvadujete več.
Očetov odhod ni intenzivno posegel samo v vaše življenje temveč tudi v
življenje vaših otrok. Vse kar sedaj potrebuje vaša hčerka je, da ji nekdo ovrednoti vse te spremembe, da jo nauči, kako se predela vsa ta čutenja, ki v njej kar divjajo, kako sprejeti jezo, razočaranje in odgovornost za posledice svojih dejanj, kako se vesti v družbi. Sedaj od vas pričakuje, da jo spremljate, da ji omogočite, da bo ta čustva zmogla sprejeti in se učiti iz lastnih doživetij. Tako kot vi tudi vaši hčerki čutita izdanost s strani očeta, izropanost in žalost.
Tudi vi se srečujete z težkimi občutji izdajstva, osamljenosti in na nek način se tako kot vaša hčerka poslavljate od nečesa, kar vam je bilo nekoč blizu. Hčerki, ki sta izgubili očeta se soočata še z enim strahom, kako bo z mamo? Srečujete se s strahom in negotovostjo in to hčerki zelo dobro tudi občutita. Nepripadnost, neljubljenost, sram in nezaželenost so danes vaši spremljevalci. Pogovarjajte se z hčerkama vendar ju ne obremenjute z vašimi občutji saj tako kot vi tudi onidve iščeta ob vas pripadnost, sprejetost, pozornost in razumevanje. Strah, nezaupanje, kako naprej in poslavljanje, z vsem tem je zaznamovano obdobje v katerega vstopate vse tri. Vaš mož je odšel vendar je kot oče še vedno prisoten vendar je od njega odvisno koliko bo ostal vključen v življenje svojih hčerk.
Sedaj stojite pred novimi izzivi, dovoliti možu da odide, čeprav je to krivico težko pozabiti a pred vamo stojijo hčerke, ki nikoli ne bodo odšle.
Srečno!
Romana Žitko, spec. ZDT
Darija,
Minilo je že precej časa, priznam, tud pogledala nisem preveč v to temo, se ti za to opravičujem. pa vendar, če želiš, si lahko še vedno kaj napiševa. moj mail: [email protected]
Lep dan