Pred tremi tedni sem rodila cudovito zdravo puncko in sem se cisto vzhicena od srece :))))
Vseeno sem se pa po branju vasega odgovora na istoimensko sporocilo odlocila, da napisem kratek komentar. Ce mojega komentarja ne boste objavili tudi prav, boste vsaj vi prebrali kaj me tezi. Vec kot deset let ne jem nobenega mesa, seveda tudi rib ne, saj so tudi one meso. Tudi med nosecnostjo nisem jedla mesa, vendar nikoli preko cele nosecnosti nisem bila slabokrvna, tudi v zadnjih tednih ne. Nikoli med nosecnostjo nisem uzivala nobenih “zelezovih tabletk” ali kakrsnekoli druge hrane z umetno dodanim zelezom. Uravnotezena brezmesna hrana namrec vsebuje dovolj zeleza tudi za nosece in dojece matere ter otroke (o cemer se strinjajo tudi zdravstvene organizacije kot so World Health Organisation, American Dietetic Association, British Medical Association itd.) Glede na moje izkusnje iz minule nosecnosti pa moram potoziti, da sem zelo zelo razocarana nad odnosom slovenske ginekologije do vegetarijanstva in nosecnosti, saj se vsi po vrsti raje odlocijo/odlocite strasiti z zgodbicami o slabokrvnosti in pomanjkanja celega kupa snovi in skusate tako nekako prestrasiti zensko v “normalni” nacin hranjenja, kot pa si vzeti cas in ji svetovati kako bi se lahko zdravo in uravnotezeno prehranjevala tudi brez mesa. S tem po moje naredite veliko vec skode kot koristi. Tudi moja prijateljica, vegetarijanka, ki je rodila ze dva otroka je imela identicne izkusnje. Predpisovali so ji zelezove tablete (ker naj bi kar vsem vegetarijancem po vrsti primanjkovalo zeleza) in ceprav teh tablet ni jedla, med nosecnostjo ni bila slabokrvna, strasili pa so jo na vsakem obisku zdravnika. Moja druga prijateljica, tudi vegetarijanka (prav tako ni bila nic slabokrvna) je rodila v tujini (Nizozemska) in ko sem ji povedala za odnos nasega zdravstva se je samo prijela za glavo, ces, kje zivim. Zaman je razlagati, da je tam odnos cisto drugacen in je usmerjen v to, da raje razlozijo kako dobro jesti brez mesa kot pa strasiti s primanjkovanjem tricetrt snovi ce ne jes mesa. Tudi vase izjave iz spodnjega odgovora da “vegetarijanke zelezo nadomescajo zelo tezko in pomanjkljivo….” in “so vegetarijanke praviloma slabo zalozene z zelezom in imajo vsaj za 20% slabso kri…” so milo receno zavajajoce ce ne ze popolnoma netocno. Prakticno vse raziskave (ki so primerjale enak segment populacije!) so potrdile, da slabokrvosti pri vegetarijankah ni nic bolj pogosta kot pri nevegetarijankah, kar je precej logicno, saj je v rastlinski hrani na kalorijo veliko vec zeleza kot v mesu (kar izbalansira slabso absorbcijo). Zato bom storila tisto, kar bi moralo narediti slovensko zdravstvo in namesto strasenja ponudila nasvet vegetarijanskim nosecnicam, kako zdravo jesti (velja tudi za ostale): pojejte dovolj kalorij (zelo pomembno!!), kalorije naj bodo polne in ne prazne (kot so cips ali tortice), jejte polnozrnat kruh, veliko sveze temnolistnate zelenjave, strocnic, tu in tam kaksen mlecni proizvod (jogurt, sir), hkrati z vsakim obrokom pa pojejte cimvec svezega sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko C vitamina (kar zelo poveca absobcijo zeleza), ob sami jedi pa se izogibajte pretiranemu pitju kave ali pravega caja (kar zmanjsuje absorbijo). Sama sem sicer prve tri mesece prebruhala in nisem mogla jesti cisto nic od tega kar pisem, pa mi vseeno ni nic manjkalo, tako da…brez skrbi.
Pa se nekaj hranil, ki vsebujejo veliko zeleza:
Leca, fizol, cicerka, spinaca, sparglji, strocji fizol, bucna semena, petersilj, timijan (vsebuje skoraj 50x vec zeleza na kalorijo kot govedina!), zelena solata, kitajsko zelje itd.

Vaš prispevek bom objavil, zbrisal sem le nepotrebne prenapete izjave in posploševanja. Po mojem nikogar ne strašim(o), pač pa razlagam(o) fiziologijo na kolikor toliko poljuden način. Kar kategorično trdite, da vegetarijanstvo ni povezano z manjšo rezervo železa morda drži za vas in vaše prijateljice, ne pa v povprečju pri ne izredno dobro poučenem veganu. Morda imate prav vi 6 m dolgo tanko črevo(to je nekje zgornja meja pri človeku), kar vam glede prebavljivosti in uporabnosti izključno vegetarijsnake diete daje prednost pred drugimi, ki imajo le 4 metrsko ali celo morda le 2,5 metrsko. Med predstavniki naše vrste so glede uporabnosti prehrane rastlinskega izvora izjemno velike razlike, skorajda tolikšne kot med tipičnimi sesalci rastlinojedci (npr. zajec ali ovca) in tipičnimi mesojedci (mačka, pes). S svojim dopisom torej preveč podcenjujete in posplošujete “zdravstvo” in “ginekologijo” za kar ni nobene osnove. Tudi primerjava s “tujino” ni najbolj posrečena, saj v omenjeni tujini pacient sam bistveno bolj nadzira svoje zdravje in tudi bolj aktivno sodeluje v procesu zdravljenja, ob tem pa prevzema tudi temu primerno večjo lastno odgovornost za odločitve kot pri nas, za kar potrebuje tudi več znanja kot ga ima naš povprečen pacient. Tako se marsikdo odloči raje za cenejše a pogosto manj učinkovito poseganje po dietah kot po bolj učinkovitem zdravljenju, kar pa ne sme biti merilo uspešnosti ali utemeljenosti določenega pristopa. Vaš angažma sicer kaže na veliko volje, vendar imate vsaj kar zadeva medicino očitno preveč “izolirano”, zato pa ne dovolj celovito izobrazbo. Omenjanje WHO in drugih združenj v zvezi z vegetarijanstvom žal ne zagotavlja tudi univerzalnosti vaših trditev. Kar zadeva vas imate z učinki vegetarijanske diete pač srečo in ne izključujem možnosti, da je ta za vas celo idealna, vendar tega ne posplošujte in ne poskušajte posplošiti na vse. Sploh pa pri skrbi za vegetarijance zdravniki praviloma omenjamo le zapletenost tega načina prehrane, saj je zanjo potrebno resnično veliko znanja in poznavanja izvorov esencialenih snovi, ne zgolj železa temveč vedno tudi drugih snovi (kalcij, jod, selen, cink, vitamin B12, aminokislin in še česa). Sicer omenjate “uravnoteženo prehrano” vendar je zagotavljanje tega pojma med nepoučenimi lahko prezahtevno, napak organizem ne odpušča, cena za nepoznavanje možnih posledic pa je lahko velika. Za poznavalca torej velja lahko vse to, kar omenjate, vendar je poznavalcev žal manj kot amaterjev. V tem smislu sam trdim, da bi liberalno reklamiranje vegetarijanstva in zlasti veganstva vodilo do več škode kot koristi!Če se torej poljubna oseba prehranjuje mešano, ji je zagotovljena uravnotežena prehrana brez posebnih naporov, med tem ko je za uravnoteženo prehrano vegetarijanca ali celo vegana potrebnega ogromno znanja, še posebej, če je starost članov take skupnosti zelo različna in vključuje tudi otroke!!!. Če sem torej malce ciničen, bi rekel, da se mešano sme prehranjevati kdorkoli, za vegetarijanstvo in zlasti veganstvo pa bi potrebovali tečaje z licenciranjem uporabnikov tega načina življenja. Vsekakor bi ta način življenja močno odsvetoval za predšolsko, šolsko in odraščajočo mladino. Žal namreč videvamo družine, ki veganstvo uporabljajo kot odraz “verskega prepričanja” in z njim nadzirajo celo svoje otroke še preden so sposobni sami sprejemati odločitve. V tem pogledu so opisani celo primeri smrti zaradi pomanjkanja esencialnih snovi zlasti pri majhnih otrocih. Tak primer je bil pred leti celo pri nas v Sloveniji vendar kolikor vem menda še nima epiloga na sodišču, ker se bolj kot z osnovnim razlogom za tragičen izid, ki je trajal več tednov ali celo mesecev ukvarjajo z analizo ukrepov v zdravstveni ustanovi potem, ko je šlo pri odločanju o življenju in smrti že za minute in morda za sekunde.

Najprej se vam zahvaljujem, ker ste si vzeli cas da mi odgovorite. Samo na kratko o zelezu. Nikoli nisem trdila da pri mesojedih ni vecje zaloge serumskega zeleza (o cemer predvidevam govorite vi), trdila sem, da ni pojavnost slabokrvnosti pri nemesojedih zenskah nic vecja. To potrjuje velika vecina studij (ne samo na meni in mojih prijateljicah). Manjsa kolicina serumskega zeleza naj bi imelo teoreticno za posledico povecanje tveganja za slabokrvnost, vendar raziskave kazejo, da slabokrvnosti kljub manjsi zalogi ni nic vec kot pri mesojedih zenskah (zato je tudi izjava da je kri 20% slabsa napacna, saj manjse zaloge niso povezane z povecanjem tveganja).
Tudi glede cinka in joda primerjalne raziskave kazejo (na vecjih populacijah, ne samo na meni in mojih prijateljicah), da ni bistvenih razlik v pomanjkanju teh snovi pri vegetarijancih, torej ocitno ne gre le za mojo “sreco” pri crevesju. So torej vse te raziskave le velika laz, izmisljotina? Moje posplosevanje namrec ne temelji samo na mojem lastnem primeru, kot mi ocitate, temvec tudi na teh raziskavah. Ker nemesna prehrana lahko vkljucuje tudi mleko in mlecne proizvode nikakor ni problema niti pri vitaminih B12 in kalciju. Zadnje case se pojavlja prepricanje, da je za prehranjevanje brez mesa potreben skoraj doktorat, vi celo pravite da bi rabili “licenco”, kar preprosto ni res. Subjekti v gornjih raziskavah niso imeli nobenih licenc, pa ni bilo odstopanj oz. “pomanjkanj esencialnih snovi”. Kar se pa tice uravnotezene prehrane je potrebna kolicina znanja identicna tisti pri mesni prehrani, le da umaknemo meso iz prehranske piramide, kjer ostanejo kot beljakovinska hrana strocnice, semena… Uravnotezeno=raznoliko, kar ni prav nic komplicirano, mislim da zelo podcenjujete slovensko javnost ce mislite, da bi za to rabili “licenco”. Telo pa nikakor ne odpusca tudi pri neuravnotezeni (enolicni) mesni prehrani, tu ni razlik. Sama mislim, da je treba pri mesni prehrani celo veliko vec vedeti. Kar sami povejte, kaj bi se dogajalo, ce nosecnicam nebi razlagali celega kupa pravil glede mesa. Nepoucene bi tako jedle tatarske biftke, drobovino, jetra, “krvave” zrezke itd. da ne govorimo o pomanjkanju folne kisline. Kjub temu da vi trdite nasprotno je nepouceno prehranjevanje z mesom veliko bolj rizicno in nikakor ne “avtomatsko uravnotezeno” kot namigujete (debelost, rak, holesterol, visok tlak), vendar nas k sreci na vsakem koraku na veliko izobrazujete o tem nacinu prehranjevanja. Moj ocitek je le ta, da namesto da bi isti “servis” nudili tudi nosecnicam ki ne jedo mesa, jih slovenska ginekologija in zdravstvo raje poskusi prestrasiti nazaj v “normalno nezdrav” nacin hranjenja kot pa povedati kako naj se dobro prehranjujejo brez mesa.

Kot vidite, je za bistvo povsem dovolj tudi prvih 2/5 vašega teksta. OK, OK, samo ne se kregat name, saj ne trdim, da v vašem izvajanju ni nič soli. Ne strinjam pa se z vsem, kar trdite. Vaš militantni pristop tudi ni primeren niti tale forum ni pravi naslov za vaš gnev, ki po mojem sploh ni potreben. Proti toku žal ne bomo uspeli priti daleč, ker veliki “mesni kapitalisti” vlagajo velik del kapitala tudi v primerno reklamo in obvestila prebivalstva, tržne raziskave žal kažejo tudi bolj ugodno kakovostno/cenovno razmerje mešane (ne zgolj mesne) proti veganski prehrani. Podobno ni le pri hrani temveč še v marsikaterem segmentu našega življenja in ker je težko vse življenje igrati “Dioniza” in živeti v sodu, je malo ljudi, ki si zavestno lahko privoščijo veganstvo, Valdorfske vrtce in šole, univerzalno vzajemnost in solidarnost ipd. Če kdo straši nosečnice po nepotrebnem, mu je to treba pač povedati, sam pa nosečnicam v nasprotju z vašimi trditvami priporočam zgolj to, da si privoščijo vsaj kak zrezek iz nemastnega mesa oziroma njegov čimbolj naraven ekvivalent vsak teden in to je to, nič več, nič manj. Zdaj pa zaključiva najino debato. Bodite uspešno veganka še naprej, pridobivajte nove navdušence enako ali še bolj uspešno kot doslej, jaz pa bom “strašil” nosečnice tudi tako kot doslej, čeprav sam o sebi menim, da jih ne.

Pozdravljeni.

Imela sem pregled pri gonekologinji v 28  tednu nosecnosti in sem prosila, ce lahko dam kri za preverbo slabokrvnosti, saj cutim slabo pocutje v smislu omotice in zadihanosti, kar pa verjamem da je lahko tudi zgolj zaradi nosecnosti same. Ginekologinja je pogledala izvid krvi, ki so mi ga naredili v splosni ambulanti 3 tedne nazaj, zaradi enega drugega problema in rekla da ne rabi ponavljati krvne slike, da ji ta izvid zadostuje in na podlagi izvida mi je predpisala sirup Ferrum Lek 50 mg/5 ml, 2x na dan 10ml

Moja krvna slika:

K-hb 114 g/l , K-ht 32%, K-Erci 3,56 (10^12/L), K-trombociti 229 10^9/L, K-MCV 89 fl, K-Lkci 10,2 10^9/L, K-hipohromni erci 1,1%, K-MCH 32 pg, K-MCHC 359 g/L, K-CHCM 363 g/L, K-Hipoerhomni Erci 6,8 %.

Moja vprasanja so sledeca:

1. Ali nebi bilo pametno vseeno preveriti aktualne krvne slike, ki ni stara 3 tedne?

2. Ali je doza sirupa primerna izvidom? Res je, da se pocutim rahlo slabotno, omoticno in se ne bojim jemati zeleza, ampak me skrbi, da bi prevelika kolicina oz. Neko jemanja “za brez veze” skodilo plodu? Ali lahko skodi?

3. Je smiselno vseeno pri osebnem zdravniku recimo ponoviti teste ali pocakam na naslednji pregled pri ginekologinji? (Cez dva tedna).

Zelo me je zmedla danes, rada bi ji zaupala ampak vseeno se bojim, da bom skodila plodu ce bom jemala zelezo, ki ga mogoce ne potrebujem?

Najlepsa hvala za odgovor.

Spoštovani,

zgoraj zapisana rdeča krvna slika je za nosečnico povsem normalna in ne pojasnjuje vaših težav z omoticami in zadihanosti. Odmerek sirupa ne rabi biti večji, ker gre zgolj za preventivno dodajanje in ne zdravljenje anemije, ki je ni. Železo ne more škoditi plodu.

Pozdravljeni, tudi jaz imam vorasanje glede železa…

Hemoglobin imam sicer normalen (124), fertin pa 11… splosni zdravnik mi je svetoval dodajanje zeleza, ginekolog pa pravi, da dokler je Hb v mejah normale dodajanje ni potrebno… noseca sem 31 tednov, obcasno malo utrujena, se mi pa dostikrat na dan zgodi da kar na enkrat zacnem malo tezje dihati par minut in nato mine (kot bi prehodila 100 stopnic, pa ceprav ze dlje casa le sedim…)

Je torej dodajanje zeleza zaradi nizkega ferinina smiselno aline?

Spoštovani,

vaš feritin ni prenizek, prav tako vaš hemoglobin s 124g/L ni problematičen, zato vaših občasnih težav z dihanjem zagotovo ni mogoče pripisati rdeči krvni sliki ali zalogi železa. Je pa res, da se je pri nas razširilo prepričanje, da nosečnica vsaj v 3. tretjini nosečnosti itak potrebuje dodatno železo, ker ga bo zagotovo rabila, če ne prej pa ob porodu in po njem, ko se lahko zgodijo večje krvavitve, pa tudi dojenje telesu odvzame kar nekaj te dragocene kovine. Odločitev glede jemanja železa v vaši situaciji je torej zelo arbitrarna in nima ne v eno ne v drugo smer prepričljivih znanstvenih utemeljitev.