Neverjetne ste!

Debatirate o osnovnih financah in ” če nismo lene” o malo miganja……a malo miganja?
Drage moje…govoriti morate o krepkem delu!
Neprestanem delu! Koliko stane vaša ura, ki bi jo lahko preživele v releksu, pa ga ne!

Dnevno sem na vrtu (če je normalno vreme) vsaj 3 ure..sedaj ko je več dela od cca 17- do teme. Noter pridem vsa zaskočena, boleča, utrujena. Štiham, okopavam, pobiram plevel (ker če v zemljo vkopaš kompost, se plevela ne ogneš) zalivam….

100X bi že nehala, če ne bi to vzela ” za hobi”, za veselje, za veselje ob misli, da vsaj vem, kaj jem…

TOLIKO!….finančnega efekta ni! Če bi v tem času počela kaj drugega, bi neprimerno več zalužla, kot je tržna vrednost zelenjave

Joj, alemba, malo pretiravaš, a ne? Jaz sem vrt posejala za prvega maja, ko se bo malo osušilo, bom prvič oplela. 14 dni pa nič miganja, samo agrokopreno sem odstranila, ko so rastline vzklile. Ma kakšne 3 ure na dan:))))
A imaš kmetijo ali kaj (jaz imam enih 40 m2).

Alemba – res ne vem zakaj vrtnariš – če je takoooooooooooooooo težko!

Moj zelenjavni vrt je velikosti blizu 250 m2, ampak vrt zame ni le zelenjavni del, tudi rože, ki so na gredah z dveh strani hiše v liniji cca 20 m (šir: 1 m), vrt je zame tudi brajda višine 4 m v liniji vsaj 35 m, vrt so zame tudi vsa drevesa, grmiči, maline, ki jih je tudi cca 15 m!, kivi….

Jamram? A se vam zdi? :-))

Pa lep deževen dan…danes bomo spet lenarili :-)))

Kaj pa gnojenje – pristaši česa ste; me prav zanima ?

Naravni gnoj – in z njim ves pridobljeni plevel, ki se ga nikoli več ne
znebiš, in vaba voluharjem
Umetni gnoj – spet kemija na vrt

Nič – ?????

Alemba, popolnoma te razumem. križ boli, zelo boli, na vrtu okrog hiše in na dodatni parceli z vikendom je pa treba ves čas nekaj urejat, kosit, obrezovat, pobirat, zalivat itd. Pa vseeno delamo, ker je enostavno treba. Tudi novih rastlin vsako leto kupim veliko, ker jih imam rada in ne morem brez tega.

Gnojenje- moj vrt je biovrt. To pomeni, da ves možen material kompostiram, da s tem jeseni pokrijem ves zelenjavni vrt (vsake par let dodam še bio konjski gnoj) par cm na debelo, potem pa mikrobi in gliste to celo zimo predelujejo in spomladi je zemlja rahla, živa in pripravljena za sajenje. Brez štihanja in obračanja zemlje!
Čez leto spuljen plevel puščam med rastlinami na gredicah. Pokrita zemlja bolje zadržuje vlago, zalivanja je treba manj, plevel manj raste, rasline pa so bolj zdrave.
Na gredah sadim mešane kulture, da zapolnim vmesni prostor in čas preden glavna rastlina zraste.
Miranda

Glede gnojenja. Sama v jeseni na moj del vrta navozim zajčji gnoj (domač) in pustim čez zimo, da ga dež in sneg spirata v zemljo. Spomladi je zelo malo ostankov gnoja. Mož mi prelopata vrt in to je to.

Je pa res, da moji starši, od kar pomnim, gnojijo z zajčjim gnojem (dodatek kompost in nekaj kurjega gnoja). Včasih zraste žito, predvsem oves, če se živali preobilno krmi in ta pristane v gnoju.

Ideja za naslednje leto glede kurjega gnoja. Mama ga spravlja v velike polivinil vrečke, jih zaveže in pusti na svetlem. To počne od januarja naprej. Konec aprila to uporablja za sajenje, da na dno korit, na vrh pa navadno vrtno zemljo. Rožice lepo rastejo in jih precej časa ni potrebno dognojevat.

Letos imam hlevski gnoj. Imeti vrt za veselje je tako, kot tista, ki veliko plete in kupuje volno, se ne ne vpraša, ali se ji izplača štrikati ure in ure. Nekaj je pač treba početi. Pri vrtnarjenju se veliko naučiš, prevzemaš odgovornost ob skrbi za vrt, deliš nasvete s sosedi.

Si bila zadnje čase kaj na tržnici?

Meni se splača. Na vrtu se odpočijem, pridelki so v primerjavi s tržnico skoraj zastonj, tiste plastike iz trgovine pa ne bi jedel tudi če bi mi jo zavili v srebrno folijo.

Jaz poslušam to, da se ne splača daleč naokoli, ampak še zdaj ne razumem zakaj takšna privrženost temu mitu?

Po drugi strani pa seveda razumem. Zakaj? Če sem malo nesramen, res se ne splača vrt tistim, ki so brezglavi… Kaj vse kupujete:

– Gnoj? Vzameš prikolico ali pa karjolo in ga nabiraš sam po bližnjih travnikih. V skrajnem primeru si narediš kompost, veliko komposta, kajti kompostiraš lahko prav vse? A mislite, da je v Kaliji pa čudežni gnoj?

– Orodje? Resda enkrat kupiš, toda če se zlomi, ga na novo nasadiš sam. Ni težko…

– Semena so resda draga, če jih kupiš v Kaliji za 2 evra… V Obiju, Merkurju in še kje se dobijo za 50 centov. Pa še semena si lahko sam nabereš, če si pustiš kako rastlino.

– Semenski krompir si tudi narediš sam. Nič lažjega… Kupiš navaden krompir, ga daš v eno gajbico in v topel prostor. Ja, gajbico se dobi ZASTONJ (kdo bi si mislil?) Tudi kaj drugega pride v poštev.

– Sadike jagod? Vzameš podtaknjence pri sosedi. Isto velja za ostale trajnice. Za plodovke si semena narediš sam. Poseješ v lončke od jogurta, daš na okno in zalivaš.

– Da ne govorim o tem, da prekle kupujete… HAHAHA. Poglejte okrog sebe koliko je lesa…

Jaz sem letos kupil samo semena. Imam krompir, čebulo, bučke, kumarce, fižil, grah, paradižnik, solato… Skoraj vso zelenjavo. Jo tudi konzerviram.

Dela na vrtu je nekaj, ja res je. A ni nekaj svinjsko težko. Nekaj ur tedensko. A se splača… No, res se ne splača, če vam Kalije vse vturi…

Živijo,

delam za mlado podjetje, ki se ukvarja z akvaponiko (www.ponnod.com) – novim trendom v pridelavi zelenjave (hkratno gojenje rib in zelenjave) in ravno s tem vprašanjem smo se zadnji čas na veliko ukvarjali.

Kar smo uspeli preračunat je, da če si postaviš akvaponski sistem, ki bi naj bil dovolj velik za štiričlansko družino (stane cca. 5.000 eur skupaj z rastlinjakom) in na njem gojiš vse leto (pozimi radič, berivko ipd.), na mesec pridelaš pozimi v vrednosti cca. 340 eur, poleti pa pol tega (ker so cene nižje, ne ker bi bil donos manjši). Pri stroških računaš elektriko (5 eur na mesec za črpalko, ki poganja vodo), semena, ribe in ribjo hrano (10 eur na mesec). In ko daš torej stroške in odhodke v projekcijo, ugotoviš, da se ti 5.000 eur velika naložba povrne v malo manj kot dveh letih – od takrat naprej si pa samo na plusu.

Pri čemer so prednosti akvaponike ne samo večji donos kot pri zemlji, temveč tudi prihranek pri času (ni treba zalivat in plet) ter prilagojenost za ljudi, ki se težko sklanjajo (korita so na stojni višini) in v primerjavi s hidroponiko (gojenje z umetnimi mineralnimi snovmi, ki se dodajajo v vodo) predvsem naravna pridelava (zelenjava dobi hranila iz ribjih izločkov, ki jih mikrobi razgradijo v mikrohranila in s koreninami ustvarijo simbiozo, podobno kot probiotiki v našem prebavnem traktu).

Je pa, kot rečeno, to preračunano specifično za akvaponiko, o kateri bi lahko še pisala in pisala (naše podjetje je nastalo iz našega hobi navdušenja nad akvaponiko – BTW, v septembru organiziramo delavnico:
http://www.ponnod.com/dokumenti/delavnica210813.pdf)

Bi pa tudi mene zanimalo, če je kdo naredil podoben preračun za gojenje v zemlji.

Maja

Pozdravček,

veliko komentarjev je bilo napisanih, žal nisem uspela vseh prebrat, zato se opravičujem, če bom za kom ponovila. v oči me je zbodel predvsem naslov. ali je vprašanje, če se splača, res relevantno? V nadaljevanju bom pojasnila, zakaj menim, da se splača. Vendar se mi bolj kot to zdi pomembno, da tako človek preživi nekaj prostega časa v stiku z zemljo, svoj prosti čas koristno nameni pridelavi lastne hrane, ve kako je bila pridelana, takoj po nabiranju uporabljena, kar pomeni da je sveža in še in še…
1. cena za tako pridelano zelenjavo je v trgovinah dosti višja, kot cena zelenjave v akcijah, ki je ‘preživela’ dolge in ne nazadnje za okolje škodljiva (poraba goriv, uporaba sredstev za obstojnost zelenjave….) potovanja. Cenena zelenjava zagotovo ne more v kakovosti konkurati z zelenjavo iz domačega vrta. Poleg tega a zares kdo preračuna koliko je plačal za vožnjo z avtombilom do trgovine vsakokrat ko potrebuje 2 korenčka, malo čebule in podobno?
2. če gremo še naprej… za pridelavo domače zelenjave ni potrebno uporabljati dragih gnijil in sredstev za varstvo rastlin. mogoče zasadite domač vrt po principih permakulture, kjer si rastline med seboj pomagajo ter uporabite sredstva, ki jih lahko pridelate sami: koprivin čaj in podobno. neuporabljene rastlinske dele kompostirate in le-to uporabite za nadaljnje gnojenje.
3. domače zelenjave zmečemo stran veliko manj. prvič nam je škoda zavreči zelenjavo, ki je bila zalivana z lastnim potom in drugič, neberemo je res toliko kolikor jo lahko porabimo.
4. mogoče razveselimo kakega prijatelja, soseda ali drgega, ko mu podarimo šopek doma pridelanega korenja.

Samo malo ustrvarjalnosti in volje, pa se bo splačalo vse 🙂

Bravo 🙂

Moja babica brez vrta s tako malo penzijo tudi preživet ne bi mogla, zdaj ko je ni več, pa vrt predstavlja hrano za mojega brezposelnega očeta. Nikoli še niti ene stvari (kole za fižol) ni nihče kupil v trgovini… ???

Sadike si pa sam vzgojiš. Jaz sicer še ne znam, nisem se lotila projekta vrt še, ker pri nas je strošek nanos zemlje… Ampak se bom naučila, do sedaj je to delala babica.

Višek se da v skrinjo. Pogrešam tudi sadno drevje, ki smo ga včasih iemli doma čisto vsako vrsto sadja po eno.

Glede na to, da imam doma rastlinojede živali – radič pa stane 2 eur kila ali še več, se bo meni splačalo… Zelišč pa sploh ne dobiš v trgovini, edino bogi peteršilj. Tako da jaz vrt zelo pogrešam.

Se popolnoma strinjam!

Pa še koristni povezavi, kjer je bilo veliko napisanega o vrtu in vrtnih opravilih:

– Dom in Vrt[/url]

– Vrtna Opravila po Mesecih[/url]

Lp, Aleš

Po mojih skromnih izkušnjah je nujno imeti tudi malo veselja s tem, saj zelenjava ne raste kar sama. Pa tudi finančni prihranek ni edino merilo – če pridelaš zelenjavo sam, je ta res bio, eko in posebej okusna.