Bila sem velika ljubiteljica kave, a jo zaradi zdravstvenih težav z želodcem in pa ozaveščenosti o njenih vplivih počasi opuščam ter prehajam na pitje zelenega čaja. Menda je to veliko bolj zdrava varianta ali se morda motim? Zanima me, katere vrste takega čaja vi priporočate? Nekje sem tudi zasledila, da dodatek mleka izničuje nekatere koristne učinke takih čajev? Ali to velja tudi za sojino mleko, ki ga sama dodajam?
Zanima me tudi, katero mleko je po vašem najkoristnejše oziroma najboljše – sojino, riževo, ovseno…?
Kaj pa za 4 in 5-letnega otroka – je boljše sveže mleko iz mlekomatov, ki ga prekuhamo ali nehomogenizirano mleko, ki se ga dobi v trgovini? Zanima me tudi z vidika vsebnosti maščob, katerih današnji otroci že tako prej pojejo preveč kot premalo.
Kako je pa s čokoladami – jemo jo sicer malo, ampak predvsem otrokom ponujam samo črno, ker je menda bolj zdrava. Točno zakaj, pa ne vem? Menda zaradi manjše vsebnosti sladkorja ali česa?
S čim pa priporočate sladkanje živil, če je že potrebno? Nekako se omejujem na javorjev sirup, med…. Pri peki sladic pa vseeno posegam po rjavem sladkorju, ki se mi zdi pa kljub vsemu popoln nateg?
Uf, takih vprašanj bi našla še mnogo, ampak zaenkrat naj bo dovolj, da vas ne preobremenim 🙂
Hvala in lep pozdrav!
Res ste nasuli kar nekaj vprašanj, bom skušala odgovoriti malo po malo.
Res velja, da naj bi bil zeleni čaj bolj zdrav od kave, saj velja da vsebuje antioksidante, pa tudi veliko manj iritabilen je za želodec.
Vrst čajev je veliko, morda je bolje, da posežete po čajih ekološke pridelave. Toda ker čajevec v našem podnebju ne uspeva so pač vsi čaji uvoženi. Sicer pa poskusite več različnih in izberite bolj po okusu. Bolj priporočljiv je zeleni kot črni čaj.
Da bi bil z dodatkom mleka izničen učinek čaja osebno še nisem zasledila, razmišljam pa kakšna je razlaga te trditve.
V napitkih, ki jih naštevate so različne vsebnosti posameznih snovi, naprimer sojino mleko vsebuje : 1,91% maščob, 1,83% ogljikovih hidratov in 2,75 % beljakovin, med tem ko je riževo mleko manj mastno vsebuje le 0,81% maščobe, manj je tudi beljakovin le 0,17% bistveno več pa je ogljikovih hidratov 10,14%. Vendar vrednosti varirajo od proizvoda do proizvoda. To so le okvirni podatki dobljeni iz tablic. Kot vidite je sojino mleko bogatejše z M in B, sedaj pa je odvisno kaj želite vi, bolj uravnoteženo, z manj maščobe…..
Sveže mleko iz mlekomatov je prav tako pasterizirano, ne vem pa ali je homogenizirano (mora biti označeno). Koliko je vsebnosti maščobe mora biti prav tako označeno, na pakiranem mleku je navedena vsebnost, poglejte še na mlekomatu. (Sama namreč še nisem kupila mleka na mlekomatu, pa ne iz razloga, da ne bi zaupala v kakovost, pač pa zaradi zelo majhne potrošnje mleka in oddaljenosti mlekomatov, da ne bi prišlo do nesporazuma).
Čokolada v majhnih količinah je tudi zdrava, saj vsebuje antioksidante. Mlečna čokolada ima več dugih dodatkov, kot ste tudi sami pravilno ugotovili tudi precej več sladkorja, zato je bolje da uživamo čokolado s čim večjim % kakava in manj sladkorja, no seveda naj bodo količine omejene.
Za sladkanje izbirajte naravna sladila, kot ste že sami navedli med, zgoščeni sadni sokovi, neprečiščen sladkor. Predvsme naj bi se izogibali prečiščenim živilom (beli sladkor, bela moka,…) saj so jim odvzete snovi, ki so pomembne za naš organizem in za njihovo presnovo.
Sicer pa poskusite sladkati tudi s suhim sadjem (pecivo, kosmiči), odvisno od jedi, ki jo pripravljate. Umetnim sladilom pa se raje izognite.
Hvala za odgovor. Ugotavljam, da se dokaj uspešno držimo vaših priporočil.
Ko sem pisala o kupljenem mleku, sem seveda mislila na tisto v steklenicah, ki je nehomogenizirano in ki je na voljo tudi s cca.1-1,3% maščob. Mleko iz mlekomata pa je popolnoma polnomastno, torej tako, kot ga pridela krava.
Umetnih sladil se sploh ne poslužujemo. Muffine, določene biskvite in kekse sladim tudi samo s suhim sadjem in so odlični.
Moko in ostale žitarske izdelke uporabljamo izključno v polnozrnati varianti, a na žalost ne direktno iz mlina, ker ne vem, kje bi jo tukaj lahko nabavili (smo iz Obale).
Bi pa tukaj nekaj pripomnila – doma vlagamo oz. smo vložili kar nekaj energije v to, da smo otroka privadili na tako zdravo prehrano in kar srce me boli, ko vidim, kakšno prehrano jim ponujajo v vrtcih (kjer nam pa istočasno prirejajo predavanja o zdravi prehrani). Ni mi jasno, zakaj so v javnih ustanovah glede tega še toliko “neozaveščeni”, saj bi lahko prehrano z zelo malo denarja občutno izboljšali. Včasih se mi celo zdi, da delajo ravno v obratni smeri samo zato, da bi bilo otrokom “boljše” in da bi čimhitreje vse pojedli – večina otrok itak že samo na črn kruh ni navajena, kaj šele npr. na kefir za malico (mimogrede – lani je bil še prisoten na jedilniku, letos je namesto njega že desertni jogurt s čokolado, ki gre večini seveda bolj v slast). Vem, da to ni vaše področje, a malo sem se morala izprazniti…
Lep pozdrav!
Mlečna maščoba vemo, da vsebuje holesterol, zato bi vam raje priporočala posneto ali delno posneto mleko. Seveda p aje odvisno od tega koliko mleka konzumirate.
Gled organizirane prehrane v šolah in vrtcih pa lahko rečem, da imajo svoje prehranske službe s strokovnjaki, ki naj bi načtovali ustrezno prehrano.
Iz lastnih izkušenj, ko sem opravljala delo vodje šolske prehrane, vam lahko rečem, da je spremembe mogoče doseči, da je potrebno postopno in vztrajno delati na tem, Včasih se je potrebno tudi prilagoditi otrokom in njihovim navadam, Žal lahko ugotavljamo, da ima manjšina otrok zdrave prehranjevalne navade. Moram reči, da ni prijeten občutek, da se v kuhinjo vrne velika količina hrane, ki je otroci niso zaužili, starši so plačali obrok, otroci pa so še vedno lačni. Torej stvar je malo bolj kompleksna, toda z dobro voljo, vzgojo in vztrajnostjo je mogoče doseči uspeh. Verjamem, da se strokovnjaki trudijo in da se bodo še naprej, spremembe so le redkokdaj hitre.